
(Patria) - Razmere na trgu naftnih derivatov v Srbiji, kljub ameriškim sankcijam proti Naftni industriji Srbije (NIS) v večinsko ruski lasti, še ne izgledajo dramatično, a bi kmalu lahko povzročile postopno zaprtje petine bencinskih črpalk v državi, pišejo beograjski mediji.
Sankcije urada ameriškega finančnega ministrstva (OFAC) proti ruskemu energetskemu sektorju, uvedene sredi leta, so za rusko-srbsko podjetje v veljavi od 9. oktobra in ni znakov, da bo NIS pridobil licenco, ki bi mu zagotovila dotok surove nafte po naftovodu Janaf ali iz drugih virov.
Ameriški uradniki so doslej večkrat opozorili uradni Beograd, da ne želijo ruske lastnine (56,15 odstotka), ki bi "morala biti – nič", a se to kljub večkratnim odlogom uveljavitve sankcij v zadnjih devetih mesecih ni zgodilo, in to kljub "sprehodu delnic" med podružnicami, ki niso pod udarom sankcij.
Srbski predsednik Aleksandar Vučić je priznal, da Rusi svojega deleža v podjetju ne želijo prodati, in zatrdil, da "ne gre za denar, ampak za politiko".
Medtem so potekala pogajanja o možnosti, da bi ruska stran prodala večinski delež, s čimer bi se izognili sankcijam, vendar dogovor ni bil dosežen.
Rafinerija NIS v Pančevem je po večdnevnem vzdrževanju sistema včeraj začela proces zaustavitve in zmanjšanja delovanja na minimum vzdržljivosti, tako da bo rafinerijski sistem pripravljen na zagon "takoj, ko bodo izpolnjeni pogoji" in bo potrjena razpoložljivost surove nafte, katere dotok je v glavnem odvisen od dobave po naftovodu Janaf.
Srbske oblasti so se odločile ohraniti plačilni promet z NIS do konca tega tedna, s tveganjem države, da bi tako imenovane sekundarne sankcije vplivale na plačilni promet domačih bank.
Glede na uradne podatke NIS upravlja z okoli 20 odstotki bencinskih črpalk v Srbiji, vendar od prodaje goriva ustvari skoraj 50 odstotkov prometa na trgu, kar pomeni, da proda več goriva kot vsi drugi.
Sosovlajnik NIS je tudi država Srbija (29,87 odstotka), delnice pa imajo tudi državljani, sedanje in nekdanje zaposlene ter drugi manjšinski delničarji.
Negativen razplet situacije bi lahko privedel do postopnega zaprtja NIS-ovih in Gazpromovih črpalk – 356 od skupno 1.520 v vsej Srbiji.
Sankcije od 13. decembra začnejo veljati tudi za ruski LUKoil, zato bo tudi ta ostal brez oskrbe.
"Ko NIS porabi operativne zaloge na črpalkah, mi jim ne moremo dajati iz rezerv, niti LUKoilu od 13. decembra – potem bi cela Srbija dobila sankcije," je včeraj dejal Vučić in dodal, da goriva "ne bo, ampak na drugih bencinskih črpalkah".
Če sankcije trajajo, se mora Srbija dodatno obrniti k uvozu naftnih derivatov iz sosednjih držav, kar je dražja možnost in zahteva dodatno logistiko, zato strokovnjaki opozarjajo, da bi to lahko bil generator verižnih podražitev in inflacije.
Komentari (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaJos nema komentara. Budite prvi!
Minuta
Sve →Iz drugih kategorija

Visoki predstavnik ni izbran: Nemci, Francozi in Britanci sabotirali Američane, nov poskus konec junija























