Srbska umetnica Abramović: Nihče ne more sprati krvi z rok

BEOGRAD, (Patria) - Čistila je krvave krave kosti, kot odziv na grozote vojne na Balkanu, dovolila je, da jo občinstvo poljublja, pa tudi, da jo biča in ji reže telo, skočila je v gorečo partizansko zvezdo in tri mesece neprestano sedela ter gledala v oči 1.500 ljudi.

Večino teh performansov je Marina Abramović izvedla – izven Beograda.

„Nihče me prej ni povabil, da pridem. Ta odsotnost ni bila moja namerna odločitev. Razlog za tako dolgo odsotnost je zelo preprost, poleg tega je bil Muzej sodobne umetnosti zaradi prenove zaprt celo desetletje,” pojasnjuje Abramović za BBC v srbohrvaščini, zakaj je naredila tako dolgo pavzo od Beograda.

Po skoraj pol stoletja se Marina Abramović z „Čistilcem“ vrača 21. septembra v Muzej sodobne umetnosti v Beogradu.

Za BBC v srbohrvaščini je govorila o življenju na Balkanu, tej regiji v njenih delih, pa tudi o tem, zakaj je bolečina pomembna v njenih performansih in kako gleda na politiko v Srbiji.

Ko se je Marina na Beneškem bienalu leta 1997 pojavila s krvnimi kravjimi kostmi, simboli vojne v bivši Jugoslaviji, je bila javnost v Srbiji šokirana. Medtem ko je s jekleno krtačo odstranjevala ostanke krvi in mesa s kosti, so se v ozadju predvajali video posnetki njenih staršev in nje, kako pleše ob folklorni glasbi z Balkana. Po prostoru so bile razporejene posode z vodo, ki so vabile k simboličnemu duhovnemu očiščenju, kot velike kelihi na vhodu v cerkve. Marina je štiri dni – kolikor je trajal performans – šest ur čistila kosti, katerih je bilo več kot sto.

„Balkanski barok je na eni strani odgovor na grozote vojne na Balkanu, na drugi strani pa metafora za katerokoli vojno v kateremkoli času in prostoru.“

„Še vedno menim, da nihče ne more sprati krvi z rok. Kar je bilo storjeno – je bilo storjeno.“

„Hkrati pa verjamem, da je edini način, da ne bomo ujeti v občutek krivde in obžalovanja ter da ne ponavljamo preteklosti – da gledamo naprej,“ pravi Marina Abramović.

To se, pravi, „ne nanaša na način, kako naj bo država vodena, ampak na to, kako vsak izmed nas gleda na življenje.“

Abramovićeva je rojena leta 1946 v partizanski družini v Beogradu. Njeni starši so bili aktivni udeleženki NOB-ja. Študirala je v šestdesetih letih na Akademiji likovnih umetnosti v Beogradu in Zagrebu. Od začetka dela z bolečino. Eden prvih performansov je bilo skakanje v gorečo (partizansko) zvezdo. Več let je predavala na univerzah v Parizu, Berlinu in Hamburgu. Postala je del svetovnega mainstreama. Lady Gaga je izjavila, da ji je umetnica „vzor“.