Srbija proti genocidu in Evropi: Ženske v črnem zberejo nekaj deset, parada ponosa pa 3.000 udeležencev

V srbski prestolnici danes poteka Parada ponosa – pohod oseb LGBT populacije, na pohodu pa se bo pridružila tudi premierka Ana Brnabić, ki je javno priznala, da je pripadnica te populacije, piše agencija Patria.

Oko 3.000 udeležencev bo varovalo 2.000 policistov. Udeleženci prihajajo iz 20 držav sveta, srbski mediji pa poročajo, da bodo imele vse države regije svoje predstavnike.

- Pomembno je, da pošljemo sporočilo, da je vse to Srbija. Ljudje imajo pravico do pohoda in zelo sem vesela, da sta Beograd in Srbija pokazala, da zmoreta – je dejala Brnabićeva.

In medtem ko Srbija paradira in dokazuje svojo evropsko pripadnost, na drugi strani še vedno nosi hipoteko najtemnejše preteklosti, ki jo je zaznamoval genocid v Srebrenici. O genocidu, priznanju krivde, opravičilu, sramu, odgovornosti srbski politični vrh molči. Molči tudi večina medijev, naklonjenih političnim režimom, katerih ustanovitelji so Srbijo pripeljali na sramotilni steber in jo za vedno zaznamovali. Njihovi nasledniki niso pripravljeni na priznanje niti na iskreno kesanje. 

Edina svetla točka Srbije, ko govorimo o genocidu, so neumorne Ženske v črnem in nekaj posameznikov. Vsako leto v Beogradu organizirajo performans, s katerim zahtevajo priznanje odgovornosti Srbije za genocid in začetek obeleževanja 11. julija. Toda za razliko od parade ponosa, se njihovih shodov udeleži le nekaj deset ljudi, ki so doslej doživeli nešteto napadov in žalitev. Pred samo dvema letoma so bili v Beogradu vsi shodi, napovedani za 11. julij, odpovedani iz varnostnih razlogov.

Da bi bila Srbija drugačna, se mora najprej osvoboditi duhov preteklosti. Priznanje genocida v Srebrenici je prvo v vrsti, in le s tem bi predsednik Aleksandar Vučić pokazal, da je Srbija „iskrena in prava prijateljica BiH“. Govoriti o zaupanju, prijateljstvu in skupni prihodnosti v trenutku, ko Srbija ne priznava niti agresije, kaj šele genocida v Srebrenici, je izguba časa za obe strani.

Kot pravijo Ženske v črnem, v Srbiji vlada paranoičen strah, ki se kaže v obupanih reakcijah že ob samem omembi besede genocid. Vsemu temu prispeva tudi retorika Aleksandra Vučića. S tem se ohranja ideologija, ki je omogočila genocid, slavi zločin in zločince. Redki so tisti, ki javno v Srbiji priznajo genocid, ki se je zgodil v Srebrenici. Nenad Čanak, Čedomir Jovanović, Ženske v črnem ter redki svobodomiselni intelektualci in novinarji.

In medtem ko Srbija s te strani z zanikanjem zločina in genocida v Srebrenici drsi v vse večji moralni zlom, se na drugi strani predstavlja kot nosilka evropske poti držav regije.

Kot sporoča premierka Brnabić, je današnja parada tudi Srbija. Toda pošteno bi bilo, da bi se tako goreče trudili priznati preteklost, da bi imeli realnejšo prihodnost. Dokler Srbija in njeni voditelji zanikajo tisto, kar je ves svet poimenoval največji zločin v Evropi po drugi svetovni vojni, resnično prijateljstvo ne bo in ne more biti.