SRBIJA SI POSKUŠA RAZDVOJITI BOSNO IN KOSOVO Bugajski: Ameriška politika popuščanja Beogradu je nevarna za varnost Balkana

SARAJEVO, (Patria) - Politika administracije ameriškega predsednika Joeja Bidna do Balkana razveljavlja marsikaj, kar je prav Biden v času, ko je bil senator, uspel doseči pred več kot 20 leti, in današnji pristop »popuščanja avtokratskemu režimu v Srbiji«, ki »si prizadeva razdeliti Kosovo in Bosno ter dominirati nad Črno goro«, grozi, da bo v regiji povzročil nove spopade, meni politolog Janusz Bugajski.

Bugajski za Washington Examiner piše, da so ZDA in NATO v 90. letih s podporo obeh strank »končali jugoslovanske vojne z ostro diplomacijo in neposredno intervencijo«. Navaja, da je Washington priznal vse države, ki so nastale iz Jugoslavije, in poskrbel, da nobena nacija ne dominira nad drugimi.

»Dve desetletji kasneje popuščanje avtokratskemu režimu v Srbiji spodkopava temelje varnosti Zahodnega Balkana in grozi, da bo regijo potisnilo v nove oborožene spopade,« je navedeno v analizi.

Poudarja, da so »preuranjene izjave o uspehu Washingtona in Bruslja« služile »krepitvi avtokratskih in etnonacionalističnih sil v regiji«.

»Trumpova administracija je zabeležila nekaj oprijemljivih uspehov z vključitvijo Črne gore in Severne Makedonije v NATO ter omogočanjem trajnega sporazuma med Makedonijo in Grčijo. Vendar pa ni uspela doseči medsebojnega meddržavnega priznanja Srbije in Kosova niti zagotoviti ozemeljske celovitosti Bosne in Hercegovine. Prav tako se je poigravala z idejo delitve držav po etničnih linijah – receptom za razpihovanje regionalnega požara,« poudarja Bugajski.

Kritizirana je tudi politika Evropske unije na Balkanu, ki se je izkazala za »neustrezno«, saj od vstopa Hrvaške pred desetimi leti ni uspela zagotoviti članstva v EU nobeni državi, »njeno nenehno dodajanje novih pogojev pa je služilo razočaranju državljanov in spodbujanju radikalcev«.

Bugajski meni, da so se poskusi Bruslja za »normalizacijo« odnosov med Srbijo in Kosovom »izrodili v parodijo, z ritualiziranimi pogajanji, ki nenehno ne uspejo obravnavati bistvenega problema«.

»Zablode o napredku ne morejo skriti nesposobnosti, da bi Srbijo prepričali, da prizna Kosovo, četudi de facto, če ne že de jure. In brez takšne meddržavne »normalizacije« se bo etnična delitev še naprej spodbujala. Poleg tega pet držav EU še vedno ne priznava neodvisnosti Kosova in s tem prispeva k nesreči,« navaja.

»Vučić bi lahko povzročil spopade, da bi odvrnil pozornost od protestov«

Bugajski poudarja, da regionalno negotovost predvsem ustvarja režim v Beogradu, ki »si prizadeva razdeliti Kosovo in Bosno ter dominirati nad Črno goro«, ter da »avtokratski« srbski predsednik Aleksandar Vučić pomirja Washington s tem, ko se spušča v »nesmiselne« pogovore s Prištino in trdi, da išče »ravnotežje« med Zahodom, Rusijo in Kitajsko.

Hkrati ohranja zavezništvo z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in dovoljuje Srbiji, da je vrata za rusko subverzijo Balkana, dodaja.

Bugajski meni, da množični protesti v Beogradu »nakazujejo, da je Srbija morda na robu demokratične revolucije, ki bo zamenjala skorumpiran, avtokratski režim«.

Vendar pa opozarja, da bi Vučić iz strahu pred izgubo oblasti »lahko povzročil spopade v širši regiji, da bi odvrnil pozornost od naraščajočih domačih pritiskov«.

»Nedavni napadi organiziranih skupin na kosovsko policijo in sile Nata na severu Kosova bi lahko napovedovali večje nemire, ki jih je povzročil Beograd, če bo odziv Washingtona na takšne provokacije ocenjen kot šibek,« opozarja.

Poudaril je, da bi neodločen pristop Zahoda, ki »tolerira sabotažo Beograda«, bolj verjetno povzročil nasilje, v nasprotju s politiko, ki se osredotoča na utrditev države v BiH, Črni gori in na Kosovu ter na nevtralizacijo »vseh ekspanzionističnih pan-nacionalnih projektov«.

Če bosta Bruselj in Washington spodbudila trden načrt za medsebojno priznanje Srbije in Kosova ter natančno določila ekonomske in diplomatske posledice nepriznavanja, vključno z zmanjšanjem ekonomskih subvencij, bo Vučić »še naprej manipuliral s sporom, da bi zbral nacionaliste in polariziral družbe«.

»Washington mora poslati jasno sporočilo«

»Podobno v Bosni, če ne bo prišlo do institucionalnega umika proti srbskemu in hrvaškemu separatizmu ter odločnosti za krepitev centralne oblasti z zmanjšanjem vloge avtonomnih entitet, bo država ostala nagnjena k notranji in zunanji destabilizaciji,« opozarja Bugajski.

»V času regionalnih preobratov mora Washington poslati jasno sporočilo, da podpira težnje srbskega naroda po poštenih volitvah in demokratični vladi, medtem ko v celoti brani integriteto sosed Srbije. Le prozapadna administracija v Srbiji, ki prekine korumpirane vezi Beograda z Moskvo in odpravi vse ekspanzionistične regionalne ambicije, lahko postane pravi partner Washingtonu. In brez odločne ameriške strategije, ki bi vsebovala konkretne cilje, razporeditve, nagrade in kazni za vse protagoniste, bi se lahko Zahodni Balkan ponovno zdrsnil v vojno,« je zaključil.