Srbija: Med neprepoznano vojaško nevtralnostjo in članstvom v Natu

Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES) iz Ljubljane redno analizira dogajanje na Bližnjem vzhodu in Balkanu. IFIMES analizira aktualna dogajanja v Srbiji ob izrednih parlamentarnih volitvah, ki bodo potekale 24. aprila. Iz analize „Srbija: Med neprepoznano vojaško nevtralnostjo in članstvom v Natu“ novinarska agencija Patria objavlja najzanimljivejše dele.

Ali Srbija potrebuje izredne parlamentarne volitve

 Izredne parlamentarne volitve v Srbiji bodo potekale 24. aprila. Zadnje izredne parlamentarne volitve v Srbiji so potekale 16. marca 2014. Ali Srbija potrebuje nove izredne parlamentarne volitve? Ali se Srbija nahaja v politički (ne)stabilnosti. Po odprtju pogajalskih poglavij z Evropsko unijo (EU) je vprašanje o upravičenosti izvedbe izrednih parlamentarnih volitev razdelilo srbsko in mednarodno javnost. Istočasno z izrednimi parlamentarnimi volitvami potekajo volitve v Skupščino Avtonomne pokrajine Vojvodina in lokalne volitve.

Posledice katastrofalnega vodenja Borisa Tadića in Demokratske stranke (DS) pod njegovim vodstvom se še vedno čutijo v Srbiji. Nesporno je, da je z pojavom Srbske napredne stranke (SNS) prišlo do osvežitve na političnem prizorišču Srbije. Prišlo je do odločilnega zasuk v mnogih vidikih srbske politike, še posebej glede vodenja dialoga med uradnim Beogradom in Prištino ter zavezanosti članstvu v EU. Osem let vodenja Borisa Tadića je Srbijo potisnilo nazaj, tako da bo okrevanje Srbije trajalo dlje časa, da bi se odpravile negativne posledice njegovega vodenja, ne glede na to, kdo bo na oblasti v Srbiji. V Srbiji bo v prihodnje potrebno izvesti regionalizacijo in zagotoviti enakomeren razvoj vseh delov te države.

Na parlamentarnih volitvah, po proporcionalnem sistemu, za Narodno skupščino Republike Srbije, se izvoli 250 narodnih poslancev. Pravico glasovanja ima 6.737.808 registriranih volivcev. Na Kosovu, ki ga Srbija po veljavnem ustavu še vedno šteje za svojo Avtonomno pokrajino, bodo parlamentarne volitve potekale v naseljih, kjer živi srbska skupnost.

Republika Srbija, po veljavnem volilnem zakonu, ki je bil sprejet leta 2000, spremenjen pa leta 2004, predstavlja eno volilno enoto. Poslanski mandati se razdeljujejo sorazmerno številu prejetih glasov. Spremembe starega volilnega zakona se nanašajo predvsem na politične stranke narodnih manjšin pri razdelitvi mandatov, ki v primeru, da ne presežejo volilnega cenzusa 5 % glasov, zanje velja „naravni prag“, ki se dobi, ko se število veljavnih glasov deli s 250 poslanci za vsako poslansko mesto, kar je odvisno od udeležbe na volitvah, predstavlja med 12.000 in 16.000 glasov.

Na parlamentarnih volitvah sodeluje 20 list. Na prejšnjih parlamentarnih volitvah leta 2014 je sodelovalo 19.

Republiška volilna komisija (RIK) je do sedaj razglasila veljavne volilne liste: ● Aleksandar Vučić - Srbija pobeđuje ● Za pravično Srbijo – Demokratska stranka (NOVA, DSHV, ZZS) ● Ivica Dačić – „Socialistična stranka Srbije (SPS), Združena Srbija (JS) – Dragan Marković Palma“ ● Dr Vojislav Šešelj - Srbska radikalna stranka ● Dveri - Demokratska stranka Srbije - Sanda Rašković Ivić - Boško Obradović  ●  Vajdasági Magyar Szövetség-Pásztor István - Zveza vojvodinskih Madžarov-Ištvan Pastor ● Boris Tadić, Čedomir Jovanović – Zveza za boljšo Srbijo – Liberalno demokratska stranka, Liga socialnih demokratov Vojvodine, Socialnodemokratska stranka  ● Muamer Zukorlić - Bošnjaška demokratska skupnost Sandžaka  ●  SDA Sandžaka – Dr Sulejman Ugljanin ●  Za svobodno Srbijo – Zavetniki – Milica Đurđević  ● Skupina državljanov za preporod Srbije – prof. dr Slobodan Komazec ●  Ruska stranka – Slobodan Nikolić ●  Republikanska stranka – republikánus párt – Nikola Sandulović  ● Srbsko-rusko gibanje – Slobodan Dimitrijević  ● Borko Stefanović – Srbija za vse nas ● Dialog – Mladi s stališčem – Stanko Debeljaković  ● Dosta je bilo – Saša Radulović  ● Stranka za demokratično delovanje – Ardita Sinani Partia pёr veprim demokratik ● Zelena stranka  ● Kljub vsemu – Združeno za Srbijo – Ljudska zveza.

Zaenkrat je, po raziskavi, v prepričljivi prednosti lista „Aleksandar Vučić – Srbija pobeđuje (Srbska napredna stranka, Socialnodemokratska stranka Srbije, Stranka združenih upokojencev Srbije, Nova Srbija, Srbski gibanje za obnovo, Gibanje socialistov)“. V parlament bodo zagotovo vstopili: Koalicija okoli Socialistične stranke Srbije (SPS), Srbska radikalna stranka (SRS), Demokratska stranka (DS), Dveri-DSS, Zveza za boljšo Srbijo (SDSS, LDP, LSV) in najverjetneje Gibanje „Dosta je bilo“ ter stranke manjšinskih skupnosti.

Nesporno je, da bo zmagovalec volitev koalicija okoli Srbske napredne stranke (SNS). SNS bo najverjetneje oblikovala novo srbsko vlado. Kdo bodo koalicijski partnerji, je še odvisno od namenov SNS, ali bodo ustvarili široko koalicijo ali bodo vlado oblikovali z manjšimi strankami.

Za manjšinske skupnosti je pomembno, da so poleg zastopanosti v Parlamentu Srbije zastopane tudi v Vladi Srbije. Čeprav je ime liste okoli SNS Srbija pobeđuje, je to, ali bo Srbija res zmagala, v veliki meri odvisno od Aleksandra Vučića, predsednika SNS in aktualnega srbskega premierja. Doslej način vodenja bo moral nadgraditi in se zahvaliti nekaterim dosedanjim sodelavcem za sodelovanje ter svojo ekipo okrepiti z novimi, mlajšimi in strokovnimi kadri, ki ne bodo obremenjeni z ideologijo, temveč z uresničevanjem zastavljenih ciljev in rezultatov.

Analitiki menijo, da je za prihodnost parlamentarne demokracije v Srbiji pomembno, da v prihodnjem obdobju obstaja močna in aktivna opozicija kot korektiv oblasti, kar do sedaj ni bil primer.

Sprememba geopolitične usmeritve Srbije

Srbija se še vedno nahaja na razpotju. Tako imenovana shizofrena zunanja politika, vzpostavljena med vladavino tandema Tadić-Jeremić na podlagi Rusije - EU - ZDA – Kitajska + Gibanje neuvrščenih, je bila še vedno, v nekoliko manjši meri, prisotna tudi v preteklem obdobju.

Nedavno podpisani sporazum med Srbijo in Natom še vedno ni potrditev evroatlantske usmerjenosti Srbije. Zahod še vedno izraža dvom o geopolitični usmerjenosti Srbije, pa tudi nekaterih drugih držav v regiji, za katere meni, da lahko spremenijo geopolitično usmeritev. Zato je pomembno v prihodnjem obdobju delati na dodatni izgradnji in razvijanju zaupanja med Srbijo in Zahodom.

Enostransko razglašena vojaška nevtralnost Srbije ne predstavlja nobene obveznosti v mednarodnih odnosih in mednarodnem pravu. Gre za populistično resolucijo, ki jo je leta 2007 sprejela Skupščina Srbije. Enostranska vojaška nevtralnost Srbije ni priznana s strani sosednjih držav, niti s strani svetovnih velesil, niti ni mednarodno priznana in evidentirana.

Vse to prispeva k krepitvi nezaupanja zahodnih zaveznikov do Srbije. Zato je pomembno, da se po prihajajočih parlamentarnih volitvah Srbija jasno opredeli do svoje geopolitične usmeritve, saj lahko zaradi tega postane žrtev dodatnega nezaupanja zahodnih zaveznikov do Srbije in njene politike.

Odločitev o vojaški nevtralnosti se v Srbiji poskuša upravičevati z ohranjanjem ozemeljske celovitosti in zaradi posebnih vezi z Rusko federacijo. Vendar pa gre za to, da vojaška nevtralnost ne more zaščititi nobenega od teh dveh interesov. Vojaška nevtralnost je bila razglašena leta 2007, torej sedem let po prihodu Natovih enot na Kosovo. Kosovo je postalo neodvisna država, ki so jo priznale številne države članice ZN, Srbija pa ni uspela zaščititi ozemeljske celovitosti Kosova kot svoje ustavnopravne ozemeljske enote. Celo Rusija je kosovski primer izkoristila za upravičevanje disolucije Gruzije in Ukrajine. Srbija ne bo mogla ubežati neki vrsti priznanja Kosova kot pogoju za vstop v EU.

Vojaška nevtralnost ni niti zagotovilo ohranjanja posebnih odnosov z Rusko federacijo, če bo Srbija nadaljevala z evropskimi integracijami. EU ni samo kasa, iz katere siromašne države jemljejo denar, ampak je tudi integracija držav, ki imajo svojo skupno zunanjo in varnostno politiko. Poleg tega med EU in Natom obstaja močna povezava, ki temelji na konvergenčnih geopolitičnih interesih, pa tudi na skupnih vrednotah demokracije, človekovih pravic in vladavine prava. Srbija je do sedaj edina država, ki je razglasila vojaško nevtralnost proti Natu zaradi domnevne solidarnosti z Rusijo.

V prihodnjem obdobju bo morala Srbija svoje posebne odnose z Rusijo bistveno revidirati in jih podrediti skupni zunanji in varnostni politiki, ne glede na to, ali bo postala članica Nata ali ne. To ne bo všeč Moskvi, ki očitno želi preprečiti ne le širitev Nata, ampak tudi EU, kar je vidno na primeru Ukrajine in najnovejših dogodkov v Makedoniji, katerih cilj je med drugim preprečiti vstop Makedonije v polnopravno članstvo Nata.

Medtem ko se povečuje intenzivnost govora o vojaški nevtralnosti, na drugi strani Srbija širi svoje prostore v sedežu Nata in dela na krepitvi sodelovanja. Na drugi strani Srbija dela na krepitvi Rusko-srbskega centra za izredne situacije v Nišu, kar dejansko predstavlja prisotnost ruskih sil v Srbiji. Center ima potencial, da postane ruska vojaška baza. Srbija se mora za izredne situacije priključiti mehanizmom v Bruslju, ki že obstajajo.

Ko bo Črna gora postala članica Nata, ob Hrvaški, Albaniji, Romuniji, Madžarski in Bolgariji, ki so se že pridružile Severnoatlantski zvezi, bi bila vojaško nevtralna Srbija obkrožena s državami članicami Nata. Tam je tudi Kosovo s prisotnimi Natovimi enotami in veliko vojaško bazo. Po ocenah vojaških strokovnjakov je vojaška nevtralnost za Srbijo v prihodnosti nevzdržen koncept.

Kako pomiriti dva ustavna koncepta

Vprašanje Kosova še vedno predstavlja pomembno vprašanje srbske notranje in zunanje politike. Dialog med uradnim Beogradom in Prištino pod pokroviteljstvom uradnega Bruslja (EU) poteka že več let. Med dialogom je bil vzpostavljen določen napredek in sodelovanje med političnimi strukturami Srbije in Kosova. Rezultat tega sodelovanja je tudi podpora srbskih poslancev v kosovski skupščini pri izvolitvi Hashima Thaçija (PDK) za predsednika Kosova, ki sicer ne bi mogel biti izvoljen za predsednika Kosova brez zagotovitve kvoruma srbskih poslancev, ki smernice za delovanje dobivajo iz Beograda.

Tokrat je uradni Beograd naredil ključno napako, ko je izrazil politično podporo Thaçiju, politiku s hipotekama preteklosti, ki se bo težko izognil sodnemu procesuiranju na novo ustanovljenem Posebnem sodišču za vojne zločine. Postaja vse bolj verjetno, da bi novi partner na Kosovu za uradni Beograd lahko postal Albin Kurti in Gibanje „Samoodločba“ (Lëvizja Vetëvendosje!).

Po Ustavu Republike Srbije sta Kosovo in Metohija sestavni del Republike Srbije, medtem ko je po Ustavu Republike Kosovo neodvisna država. Kako pomiriti dva ustavna koncepta, brez katerih ni mogoče zagotoviti trajnega miru in dolgoročne stabilnosti.

Zaradi tega je Srbija še vedno država, ki ji niso znane državne meje, skupno število prebivalcev, državna suverenost, brez tega pa ni hitrejšega približevanja EU, kar določajo odnosi s sosedi. Srbija bo morala več delati na vodenju racionalne namesto doslej v mnogih segmentih iracionalne politike.