Srbija še vedno policist v regiji: Še vedno veljaven zakon o univerzalni jurisdikciji za vojne zločine

V Bruslju je 17. julija 2016. Srbija odprla dve pogajalski poglavji 23. in 24. za pristop k Evropski uniji. Dolžnost Srbije bo prevzem, celo 91 ukrepov za uskladitev zakonov, krepitev mehanizmov spremljanja ter oblikovanje virov za izvajanje novih zakonov in pravnih norm, piše Patria.

Ključni problem je, da je v Srbiji še vedno v veljavi sporni Zakon o univerzalni jurisdikciji za sojenja za vojne zločine. Evropski zakonodajalci so priporočili pregon in kaznovanje vojnih zločinov brez diskriminacije, torej tudi čim hitrejše ukinjanje tega zakona.

Bosna in Hercegovina je imela preveč slabih izkušenj s tem srbskim zakonom o univerzalni jurisdikciji. Spomnimo se sojenja Tuzlaku Iliji Jurišiću, pa aretacij na letališčih Ejupa Ganića, Jovana Divjaka, Naserja Orića. Vse te aretacije so se končale porazno za srbsko stran, a je ostala dejstvo domnevne krivde, po večmesečnih mukah aretiranih bosanskih braniteljev.

Mesec dni po odprtju pravnih poglavij, sredi avgusta, je policija Srbije aretirala Zdravka Hlobika, domnevnega branitelja iz HV, a se je kasneje izkazalo, da je šlo za zamenjavo identitete. Šele po petih letih je bil iz zapora v Srbiji zaradi slabega zdravstvenega stanja izpuščen branitelj Veljko Marić.

Istočasno Novak Đukić, obsojen za hud zločin nad civilisti na Tuzlanski kapiji, uživa prostost v Srbiji. Momir Savić iz Višegrada je po obsodbi pobegnil v Srbijo. Posiljevalec iz Foče Radovan Stanković je pobegnil iz zapora in se domneva, da se skriva v Srbiji. Pobegnil je tudi Mirko Todorović, obsojen za zločine v Bratuncu. Desetine je beguncev, ki so bili obsojeni v BiH, ki se skrivajo v Srbiji, za katere pa ta zakon o univerzalni jurisdikciji ne velja.

Srbija bo še naprej delovala po svojih obtožnicah, brez kakršne koli odgovornosti in predaje dokazov državam, katerih državljane aretira in preganja.

Dejstvo je, da sta pred dvema letoma in pol Nemčija in Velika Britanija grozili z blokiranjem Srbije zaradi državljanov Kosova, zahtevali sta ukinitev tega spornega zakona. Na koncu ni bilo storjeno ničesar glede tega vprašanja.

Ni dvoma, da bo Srbija še naprej kazala svojo moč, s pogostimi aretacijami izvajala zgodovinsko revizijo dogodkov med letoma 1992 in 1995, pri čemer bodo prvi na udaru nekdanji borci, državljani BiH. Institucije te države še niso, bi pa morale zahtevati od Evropske unije čimprejšnjo ukinitev tega zakona, ki se je izkazal za diskriminatornega za državljane BiH. Preden se na meji med Srbijo in BiH ali na evropskih letališčih zgodi nova aretacija katerega od bosanskih državljanov.