Srbija in BiH nista podprli deklaracije po vrhu v Tirani

(Patria) - Vrh voditeljev držav Procesnega sodelovanja v Jugovzhodni Evropi (SEECP) je potekal v Tirani v okviru albanskega predsedovanja tej pobudi, Srbija in Bosna in Hercegovina pa nista podprli skupne deklaracije.

Ob koncu vrha sta predsednik Albanije Bajram Begaj, predsednica Severne Makedonije Gordana Siljanovska-Davkova in predsednik Bolgarije Rumen Radev, čigar država bo pobudo naslednja prevzela v predsedovanje, objavila skupno izjavo. Deklaracije nista podprli Srbija, ki jo je zastopal premier Đuro Macut, in Bosna in Hercegovina, ki jo je zastopala predsedujoča Predsedstva BiH Željka Cvijanović.

Begaj je dejal, da je vrh SEECP spodbudil prizadevanja za krepitev stabilnosti in blaginje z regionalnim sodelovanjem in integracijo v Evropsko unijo.

Spomnil je, da je bil moto albanskega predsedovanja pobudi „Oblikovanje naše evropske prihodnosti“.

„Pogovori so služili poglobitvi konstruktivnega dialoga in potrditvi naše zavezanosti skupni evropski prihodnosti. Integracija ostaja ključni korak k bolj enotni in varnejši Evropi. Potencial regije za razvoj je velik. Proces pristopa k Evropski uniji je transformativno orodje za spodbujanje miru, stabilnosti in blaginje,“ je dejal Begaj.

Begaj je dodal, da je vojna v Ukrajini jasno pokazala, da sta mir, varnost in stabilnost v Jugovzhodni Evropi del širše evropske varnostne arhitekture.

„Albanija izraža zaskrbljenost zaradi naraščajočih napetosti med Izraelom in Iranom. Ta konflikt ima resne posledice za Bližnji vzhod in širše,“ je dejal.

Dodal je, da se Albanija hitro premika proti evropskim integracijam, ter dodal, da strateški cilj Tirane ostaja dokončanje pogajalskega procesa do leta 2027 in članstvo v EU do leta 2030.

- Begaj: Srbija in BiH sta zavrnili Deklaracijo z vrha -

Medtem je Begaj v izjavi za medije dejal, da je Deklaracijo z vrha v Tirani podprla večina držav članic SEECP, vendar sta jo zavrnili Srbija in Bosna in Hercegovina.

„Beograd in Sarajevo sta imela svoje zahteve glede varnostnih vprašanj,“ je dejal Begaj.

Begaj je izjavil, da je vprašanje sankcij proti Kosovu nepravično vprašanje in da bi ga bilo po njegovem mnenju treba rešiti že zdavnaj.

- Davkova: Obstajajo ovire, ki so ustavile ali ovirale evropske integracije -

Predsednica Severne Makedonije Gordana Siljanovska-Davkova je izjavila, da obstajajo ovire, ki so ustavile ali ovirale evropske integracije regije, ter dodala, da so potrebne spremembe v tem procesu.

Dodala je, da se soočajo z eksodusom in depopulacijo ter da mladi zapuščajo države, pri čemer je poudarila, da je to pomemben trend, ki ga je treba ustaviti.

„Ne bi smeli postati geoekonomska periferija. Potrebujemo sodelovanje glede infrastrukture, energetike, digitalizacije, saj bomo s sodelovanjem zgradili bolj konkurenčno regijo. Pogosto pravim, da ne bi smeli pričakovati, da nas bodo spoštovali, če se ne bomo spoštovali. Podpiramo skupno integracijo in integracijo našega trga v Evropsko unijo,“ je dejala.

Davkova je dodala, da verjame v regionalno enotnost.

- Bolgarski predsednik: Naš cilj je pospešiti evropsko integracijo držav v regiji -

Bolgarski predsednik Rumen Radev je napovedal, da bodo s predsedovanjem pobudi ne le dodatno razvili, kar je bilo do zdaj doseženo, ampak si bodo tudi po svojih najboljših močeh prizadevali rešiti in premagati vse izzive, s katerimi se soočajo regija in druge države.

Dejal je, da je sodelovanje, usmerjeno v rezultate, ključno za razvoj regije kot kraja varnosti, stabilnosti in napredka.

„Zato bodo prioritete predsedovanja seveda usmerjene prav v pospešitev evropske integracije držav v regiji na podlagi zaslug,“ je dejal.

Obrnil se je tudi na predsednico Severne Makedonije glede njene izjave o ovirah evropskim integracijam.

„Ne govorimo o nerešenih dvostranskih odnosih. Ne govorimo o vetu ali ustavljanju procesa sosednje države, vendar vsi razumejo, da od evropskega konsenza iz leta 1992 govorimo o notranjih izzivih vladavine prava in človekovih pravic. Želel bi vas prepričati, da je Bolgarija najbližja država in ima gorečo željo ponuditi roko in pomagati, da bi vaša družba in država lahko hitreje odgovorili na izzive in izvedli kopenhagenska merila,“ je dejal.

Proces sodelovanja v Jugovzhodni Evropi je bil sprožen leta 1996 in je regionalna pobuda, katere cilj je ustvariti vzdušje zaupanja, dobrososedskih odnosov in stabilnosti.

Del pobude so Albanija, Kosovo, Severna Makedonija, Turčija, Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Grčija,