Pripravlja se izvedbeni nadzor pogodb med zasebnimi in javnimi podjetji, med njimi tudi pogodbe BS Telecoma?

SARAJEVO, (Patria) - Sarajevsko tožilstvo naj bi začelo podrobno preverjanje pogodb v več javnih podjetjih in institucijah, na podlagi katerih jim je bila nabavljena programska oprema v zadnjih nekaj letih.

Preverjanje se posebej nanaša na dva telekomunikacijska operaterja v Federaciji, BH Telecom in HT Eronet, ter Elektroprivredo BiH in Elektroprivredo HZ HB, Autoceste FBiH kot tudi Zvezni zavod za zdravstveno zavarovanje, je bilo neuradno potrjeno za Patrijo iz več virov, blizu tožilstvu.

Govori se o milijonih mark javnega denarja, ki se letno porabijo za nabavo in vzdrževanje informacijske programske opreme v podjetjih in institucijah javnega pomena, z izvedenskim nadzorom bi se lahko ugotovilo, ali so bili ti programi plačani po realni ali povečani ceni, kot tudi, ali so podjetja in institucije izvedle transparenten javni razpis pri izbiri dobaviteljev.

Sumijo se večkratno povečane cene pri nabavi programske opreme za navedena podjetja, nakar je bil denar z računov zasebnih podjetij vrnjen tistim, ki so omogočili domnevno sumljive razpise.

Glede na neuradne informacije bo predmet preverjanja pogodbe z več domačimi in tujimi zasebnimi podjetji, ki so nabavljala in vzdrževala programske opreme za javna podjetja in institucije, ali to še vedno počnejo. Omenjajo se podjetja iz Zagreba in Beograda, kot tudi podjetje BS Telecom, registrirano v Sarajevu, ter nekatera druga zasebna informacijska podjetja iz Sarajeva, ki se na trgu pojavljajo ali so se pojavljala samostojno ali v konzorciju z BS Telecomom.

V bazi CIN-a piše, da je podjetje BS Telecom od leta 2011 do 2015 podpisalo z državnimi podjetji 24 pogodb v skupni vrednosti nekaj več kot 32 milijonov KM, kar je to zasebno podjetje pripeljalo na položaj vodilnih informacijskih družb v državi. Najvrednejše pogodbe je BS Telecom podpisoval z BH Telecomom, Elektroprivredo BiH in Hrvatskimi telekomunikacijami Mostar, ter Zveznim zavodom za zdravstveno zavarovanje. 

Mediji so leta 2012 objavili, da je BS Telecom zasebno informacijsko podjetje, ustanovljeno kot sarajevska hčerinska družba podjetja Strom iz Prage. Takratni tednik Slobodna Bosna je objavil, da za BS Telecomom stojita Miodrag Škrbić, Nihad Hurem ter še nekateri ljudje, vsi blizu takratnega predsednika SDP BiH Zlatka Lagumdžije, ki bo s tega položaja razrešen po volilnem porazu leta 2014.

Do leta 2011 je BS Telecom posloval brez spektakularnih rezultatov, nato pa je od leta 2011 prejel večmilijonske pogodbe z najbolj donosnimi javnimi podjetji v BiH, kar ga je uveljavilo kot eno vodilnih informacijskih družb v državi.

Glede na poslovna poročila, ki so bila predložena Patriji v vpogled, je BS Telecom od leta 2008 do 2011 prijavil prihodek v višini vsega 8,9 milijona KM. Od leta 2012 do 2014 je prijavljeni prihodek tega podjetja doživel nagel skok in znaša 62 milijonov KM, vse zahvaljujoč pogodbam z javnimi podjetji.

Donos na lastniški kapital v BS Telecomu znaša 514 odstotkov. Za primerjavo, glede na podatke, dostopne na spletni strani Microsofta, je to svetovno podjetje prijavilo donos na lastniški kapital, ki ni presegel 32 odstotkov.

Utemeljeno se sumi, da so bili posli v javnih podjetjih in institucijah BS Telecomu dodeljeni na priporočilo, ali vsaj z vednostjo Zlatka Lagumdžije. V času, ko sta BH Telecom in Elektroprivreda BiH dodeljevala pogodbe BS Telecomu, sta na čelnih položajih teh javnih podjetij sedela asistenta profesorja Lagumdžije; Kemal Kačapor in Elvedin Grabovica.

Kemal Kačapor je bil v Nadzornem odboru BH Telecoma, Elvedin Grabovica pa direktor Elektroprivrede, oba Lagumdžijina asistenta na Ekonomski fakulteti v Sarajevu.

Ensad Karić, prav tako blizu Lagumdžiji, je bil na čelu Autoceste FBiH. Dženano Muračević, takratno članico Uprave BH Telecoma, mediji prav tako povezujejo z Lagumdžijo.

V obdobju, ko je to zasebno podjetje prejemalo večmilijonske pogodbe v javnih podjetjih in institucijah, je bil na čelu BS Telecoma Emir Hurem, ki bi prav tako lahko bil zajet v preiskavo.

Centri civilnih iniciativ že nekaj let opozarjajo, da je v Bosni in Hercegovini največ korupcije pri javnih naročilih.

"Na vprašanje, kje je najbolj prisotna, raziskave in domače in tuje, pa tudi vsakodnevna percepcija državljanov, dejansko govorijo, da je največ korupcije tam, kjer je največ moči, oziroma kjer je največ denarja.“

Druge organizacije opozarjajo, da se največ sumljivih pogodb sklene prav na področju informatike, gradbeništva, marketinga kot tudi svetovalnih storitev.