Šport v BiH na robu prepada: Finance so postale izgovor za nedejavnost

Piše. Haris Ljevo

Šport v BiH je že dolgo na nizkih obratih, najhuje pa je, da malo kdo resno dela na izboljšanju tega položaja.

Poleg nogometa so vsi drugi športi pripeljani na raven amaterizma, veliki klubi, kot sta KK Bosna in RK Borac, pa so pripeljani na raven, da se borijo za goli obstanek. To, da še vedno obstajajo rezultati, je izključno plod entuziazma posameznikov, ne pa sistemskega dela.

Nogomet se še nekako drži, predvsem pa zaradi reprezentance in vrhunskih igralcev, ki igrajo v največjih evropskih klubih, ter tako od zunaj podpirajo delo posameznih klubov. Kljub dobremu ugledu reprezentance v svetu in uvrstitvi na SP v Brazilijo pred tremi leti, tudi nogometni klubi počasi začenjajo naletevati na ogromne težave.

Številni klubi, kot so nekdanji državni prvaki Leotar, Modriča, Brotnjo, so danes padli na raven amaterskih klubov, ki preživijo v težkih razmerah. Zenica Čelik je s tremi naslovi državnega prvaka eden največjih športnih klubov v naši državi, a se danes nahaja v težki situaciji, čeprav igra v ligi Premier.

V zadnjih nekaj letih je Čelik zamenjal več uprav in trenerjev, vendar se razmere v klubu, kljub velikemu pritisku navijačev in državljanov Zenice, nikakor ne izboljšujejo. Zadnja situacija v zvezi z igralcem Čelika Kouadijem najbolje kaže na vso bizarnost, v kateri se nahaja klub, pa tudi na splošno situacijo dela v številnih naših klubih.

Igralec Čelika Germain Kouadio je moral zapustiti BiH, potem ko mu je potekla dovolilnica za bivanje, ter se vrniti v svojo državo Slonokoščeno obalo. Kouadio bo na našem konzulatu v Egiptu oddal dokumente, da bi dobil novo dovolilnico in se vrnil v Zenico ter nadaljeval kariero v Čeliku.

Resnično zveni neverjetno, da nihče v administraciji kluba, v 21. stoletju, ni poskrbel za to, kdaj igralcu poteče dovolilnica. Če bi bil v klubu kdorkoli vsaj malo resen, bi se dovolilnica za bivanje lahko podaljšala preko računalnika, ne da bi igralca pripeljali v smešno situacijo, da sredi sezone, ko je klubu najbolj potreben v boju za obstanek, potuje po vsej Afriki, da bi dobil najobičajnejši papir.

Finančno stanje v klubih nikoli ni bilo težje, vendar takšne napake nimajo nobene zveze s financami. Ta napaka je lahko le posledica malomarnosti in slabega dela.

Če se v najkrajšem možnem času ne bo začelo resneje delati v športnih klubih, bodo primeri, kot je ta v Čeliku, postali naša vsakdanja praksa. In nismo daleč od takšne situacije.