Srbska pravoslavna cerkev je zadnja trdnjava velikosrbske politike, Miloševića je nasledil Dodik

Direktor Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES) Ljubljana, mag. sci. Zijad Bećirović, je v intervjuju za novinarsko agencijo Patria komentiral skorajšnji obisk premierja Srbije Aleksandra Vučića v naši državi, oboroževanje Srbije, izjave patriarha.... 

BEĆIROVIĆ: Z Vučićem je treba nadaljevati sodelovanje, saj je on prvi voditelj v Srbiji, s katerim je mogoče sodelovati glede Bosne in Hercegovine. Če nič drugega, se lahko zmanjšajo medsebojne napetosti s protokolarnimi obiski. Komunikacija in sodelovanje sta vedno dobrodošla, še posebej, če se to zgodi v nekakšnem, pogojno rečeno, prijateljskem vzdušju, kot se je zgodilo v Sarajevu. Vučić kot srbski nacionalist nikoli ne bo opustil zastavljenih ciljev srbske politike in tu ni nobenega dvoma.

PATRIA: Glede na to, ali je Vučiću mogoče verjeti, glede na njegove prejšnje izjave in politično usmerjenost?

BEĆIROVIĆ: To je le na videz pomembno vprašanje. Vučić, Dačić in del srbskega političnega establišmenta so se le prilagodili nastali situaciji. Odlično vedo, kako se je končalo za Miloševića in plejado srbskih politikov, ki jih je ICTY obtožil zaradi vojn v bivši skupni državi, vedo, da so doživeli vojaški in politični poraz na Kosovu in v bivši SFRJ, vedo, da je ICJ razsodil, da je bila intervencija Nata legitimna, pa tudi, da je Srbija edina država v sodobnem civiliziranem svetu, ki je bila obsojena na podlagi konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida. Prav tako vedo, da lahko osebno vedno doživijo usodo svojih predhodnikov, pa tudi, da lahko Srbija ostane brez Vojvodine in Sandžaka, na kar jih je opozorila tudi Rusija. Sedanji srbski politiki se gibljejo v okviru možnega, saj vedo, da ni čas za kakršne koli velikodržavne podvige.

PATRIA: Toda med Vučićevim obiskom v Sarajevu je srbski patriarh vojno hujskaško izjavil, da je treba Kosovo braniti, nato pa je zbral srbske politike iz RS. Ali to vpliva na integriteto BiH?

BEĆIROVIĆ: Čas je, da tudi v SPC kdo spregovori z glasom predsednika SANU, ki je dejal, da je Kosovo za vedno izgubljeno. Ko bodo v SPC javno priznali obstoj BiH v mednarodno priznanih mejah, pa tudi Bošnjake kot narod, bo vsem Srbom v BiH, pa tudi v Srbiji, bistveno, bistveno lažje. SPC je žal zadnja trdnjava velikosrbske politike, ki vztraja pri vojnih ciljih, ki jih je poskušal uresničiti Slobodan Milošević v devetdesetih letih prejšnjega stoletja.

Postavlja se le vprašanje, kdo bo pripravljen za potrebe SPC odigrati vlogo Slobodana Miloševića. Za zdaj je to Milorad Dodik. In to srečanje patriarha v Bijeljini je sporočilo Vučiću, da je SPC na strani tistih, ki razbijajo BiH z referendumi in političnimi sabotažami, ne pa tistih, ki prihajajo na obisk v Sarajevo, četudi gre le za protokolarni obisk.

PATRIA: Toda kaj je tisto, kar Vučića „tjera“ (goni), da igra takšno vlogo v regiji, celo na nekem mednarodnem področju?

BEĆIROVIĆ: Vučić misli najbolje za svojo državo in se zaveda položaja svoje države. Nemški Mercedes ima večji letni proračun kot država Srbija. Vučić se boji političnih posledic s strani Zahoda, zaradi notranjih odnosov, včasih pa tudi zunanjih, mora igrati tudi z Rusijo.

Osebno mislim, da bo težko vzdržal takšno tekmo, saj se bo kdaj pa kdaj moral opredeliti. Srbska deklaracija o nevtralnosti je lakrdija, saj jo morajo sprejeti države in za to obstaja postopek priznanja nevtralnosti, skozi katerega so šle vse države od Švice do Avstrije. Srbska nevtralnost danes nikogar ne zavezuje, razen njih samih.

PATRIA: Vučićev odhod v Rusijo po oborožitev je pretresel regijo?

BEĆIROVIĆ: Njegov odhod v Rusijo po domnevno oborožitev bo pretresel le Srbijo. Srbiji ni usojena usoda Sirije. Tako lahkotno potezanje odhodov v Moskvo, tako Vučića in Nikolića, kot tudi Dodika, ni dobro za nikogar, najmanj pa za Srbijo. Veto Rusije pri glasovanju o resoluciji za Srebrenico, na pobudo Srbije, bo v veliki meri pripisan Srbiji. Koketiranje s Putinom, še posebej v zvezi z oborožitvijo, ima lahko za srbski narod v Srbiji, še posebej v BiH, nepredvidljive posledice. Zakaj Vučić ni šel k Angeli Merkel po oborožitev, če že ni hotel iti k Američanom?

Ta odhod v Rusijo je Vučićev marketing, ki ne prispeva k stabilnosti. Daytonski sporazum je jasen in vsako kršenje ravnovesja vojaških zmogljivosti povlači neposredno intervencijo držav podpisnic Daytonskega sporazuma, oziroma Nata. BiH mora obnavljati svoje vojaške zmogljivosti in to je edini problem, ki ga trenutno vidim.

Proračun BiH za obrambo je potrošniški, ni razvojni, in kolikor vem, BiH že več kot desetletje ne vlaga nič v modernizacijo oborožitve. O tem morajo najprej razmisliti bošnjaški politiki. Seveda je zdaj čas, da BiH decembra od Nata dobi „zeleno luč“ za nadaljevanje pridruževanja, če pa bodo bošnjaški politiki zamudili tudi to priložnost, bodo izključeni krivci.

Če bi se spraševali Srbija in Rusija, BiH ne bi obstajala

PATRIA: Zdi se, da bošnjaška politika blagonaklonjeno gleda na dogajanja v regiji, še posebej v Srbiji, in se zanaša na mednarodno skupnost, da bo posredovala, medtem ko je npr. „Dodikov referendum“ vse bolj verjeten, Vučić pa ne ve, kako bi se Srbija odzvala, če bi RS razglasila odcepitev?

BEĆIROVIĆ: Kljub vsemu je zahodna civilizacija ustavila vojno in politično rešila obstoj BiH. Ne glede na vse napake in hinavščino zahodne civilizacije, od embarga do zavračanja pravočasnega posredovanja. Če bi se spraševali Srbija in Rusija, BiH ne bi obstajala. Zato se mora bošnjaška in probosanska politika povezati z zahodno civilizacijo, oziroma predvsem z ZDA.

Koliko je nevarno to dnevno ljubkovanje Dodika in Vučića s Putinom, toliko je nevaren izostanek močnih in jasnih vezi bošnjaške in probosanske politike z najmočnejšimi državami, še posebej z ZDA. Osebno upam in čakam na obisk Predsedstva BiH v ZDA, da se sestanejo s predsednikom ZDA. Valjda so bh. diplomati in številni kabinetni lobisti sposobni to organizirati, aktualna ameriška politika pa bi morala bolj naklonjeno gledati na najmočnejše bošnjaške politične stranke in posameznike.

Glede Vučićevih izjav, ne glede na to, v kakšnih „čevljih“ se nahaja“, srbskih, ruskih, nemških, Dodikovih, bo ostalo zabeleženo, da je s svojim prizadevanjem za ustavitev britanske resolucije v ZN in s svojimi izjavami vstopil v anale anticivilizacijskih postopkov, saj je zanikanje genocida v Srebrenici anticivilizacijski postopek. V času ne le mednarodnih sodb, ampak ko skoraj vsi parlamenti sveta na čelu z Evropskim parlamentom sprejemajo deklaracijo o genocidu v Srebrenici, Vučić spodbuja Rusijo, da v ZN ustavi resolucijo, ki opozarja svetovno skupnost na storjeni genocid v Srebrenici. Ljudje v običajnem žargonu imajo vzdevke za takšne anticivilizacijske tipe.