Soreca: Združeni moči za preprečevanje prihodnjih tragedij

Napisal: Luigi Soreca, vodja Delegacije EU in posebni predstavnik EU v BiH

Pred enim letom, 4. oktobra 2024, so Bosno in Hercegovino prizadele uničujoče poplave in zemeljski plazovi. Poplave so prizadele več občin, terjale 27 življenj, razselile več kot tisoč družin ter uničile domove, infrastrukturo in gospodarstvo.

Težko si je predstavljati bolečino, ki jo prebivalci prizadetih skupnosti še danes nosijo. Nikoli ne bom pozabil, kaj sem videl v Donji Jablanici v dneh po katastrofi, niti ljudi, ki sem jih srečal. Danes so v naših srcih in mislih, tako kot so bili pred letom dni.

Spomin na poplave je tudi spomin na moč in enotnost, ki sta sledili. Prve reševalne službe so neumorno delale na zaščiti življenj. Vključili so se prostovoljci. Sosedje so pomagali sosedom. V teh težkih časih smo videli najboljše v človeški naravi, najboljše v Bosni in Hercegovini.

Evropska unija je bila ponosna, da je od prvih ur stala ob Bosni in Hercegovini, pošiljala reševalne ekipe, zasilna zatočišča in opremo preko Mehanizma civilne zaščite EU.

Solidarnost med partnerji v kriznih časih je temeljno načelo EU, projekta, ustanovljenega z namenom krepitve miru, sodelovanja in partnerstva po naši celini. Ko je predsednica Ursula von der Leyen obiskala Donjo Jablanico le nekaj tednov po katastrofi, je napovedala podporni paket za okrevanje v višini 20 milijonov evrov za pomoč pri obnovi hiš, šol, vrtcev in cest, pa tudi za podporo kmetom, malim podjetjem in ogroženim družinam. Ta pomoč že prinaša novo upanje skupnostim po Jablanici, Konjicu, Kiseljaku, Kreševu, Fojnici, Mostarju, Varešu in Drvarju.

Poleg nujne podpore za obnovo domov in sredstev za preživetje je EU namenila dodatnih 45,7 milijona evrov iz Sklada solidarnosti, pri čemer sodeluje z lokalnimi oblastmi pri podpori dolgoročni obnovi in krepitvi skupnosti po vsej Bosni in Hercegovini.

Resnično partnerstvo presega obnovo izgubljenega – partnerstvo je soočanje z vzroki, zaradi katerih so takšne katastrofe tako smrtonosne. Poplave, kot so te, niso izolirani dogodki. Pravzaprav so poplave med najpogostejšimi naravnimi katastrofami z največjo materialno škodo, zaradi podnebnih sprememb pa postajajo vse pogostejše in uničujoče. Vendar naravne nevarnosti ne smejo postati človeške tragedije. Ko je odgovornost nezadostna, ko prostorsko načrtovanje zanemarja tveganja ali malomarnost spodkopava varnostne standarde, so življenja ogrožena. Krepitev pravne države in institucij pomaga pri preprečevanju katastrof, saj zagotavlja, da so ljudje zaščiteni in da oblasti prevzemajo odgovornost.

Zato morata biti preprečevanje in pripravljenost hrbtenica našega skupnega dela. Evropska unija Bosni in Hercegovini pomaga izboljšati sisteme zgodnjega opozarjanja, vključiti ocene tveganja v prostorsko načrtovanje in izboljšati odziv na katastrofe. Podpiramo tudi boljšo zakonodajo in močnejšo koordinacijo med oblastmi.

Poplave niso le fizične katastrofe, temveč globoko prizadenejo ljudi in skupnosti. Najbolj so prizadete ženske, otroci, starejši in najbolj ranljivi. Naši napori za okrevanje so usmerjeni v tiste, ki najbolj potrebujejo pomoč, in zagotavljajo, da njihovi glasovi postanejo del procesa obnove.

Ne moremo preprečiti vsake katastrofe. Vendar se moramo pripraviti. Lahko vlagamo v sodobno infrastrukturo, krepimo lokalne odzivne sisteme in se usklajujemo z evropskimi standardi za varstvo voda in okolja. Preprečevanje rešuje življenja in ščiti skupnosti. Na ta način se poklonimo tistim, ki smo jih izgubili, in zaščitimo tiste, ki jih še lahko.