Soreca: Branili bomo mednarodni red v BiH, ostajamo zavezani enotni, celoviti in suvereni državi

Napisal: Luigi Soreca, vodja Delegacije EU/posebni predstavnik EU v Bosni in Hercegovini

Le redki bolje razumejo ogromno trpljenje Ukrajincev kot ljudje v Bosni in Hercegovini. Po vsej Ukrajini ljudje še naprej živijo pod stalno grožnjo dronov in raket, v bolečini zaradi izgube najdražjih, v strahu pred odhodom otrok spat in skrbi, ali bo cela družina varno pričakala nov dan.

Za državljane Bosne in Hercegovine ta vojna ni le spopad nekje daleč, temveč boleč opomin na njihovo lastno preteklost. Poleg sočutja imajo ljudje v Bosni in Hercegovini globoko razumevanje, da lahko do trajnega miru in varnosti pridemo le s spoštovanjem mednarodnega prava, pravico za žrtve zločinov ter stabilnimi in funkcionalnimi domačimi institucijami. Trideset let kasneje ta proces v Bosni in Hercegovini še ni končan. Toda da bi se ta proces sploh začel v Ukrajini, je najprej treba doseči pravičen mir kot zagotovilo trajne varnosti.

Ruska agresija je najbolj prizadela Ukrajino, a ogromne posledice so utrpeli tudi vsi Evropejci, vključno s tistimi v Bosni in Hercegovini. Ruska agresija je drastično poglobila negotovost na naši celini. S hibridnimi vojnimi taktikami, vključno s širjenjem dezinformacij, je Rusija poskušala spodbuditi delitve po vsej Evropi, vključno v Bosni in Hercegovini in celotni regiji. Delovanje Rusije je spodbudilo protidemokratične gibe, da postavljajo pod vprašaj mednarodne in domače okvire, ki temeljijo na vladavini prava, kot okostje naše varnosti. Znova oživljajo narativi, za katere smo mislili, da so stvar preteklosti.

Cene, predvsem energentov in osnovnih dobrin, so naglo narasle, predvsem prizadeli najranljivejše. Z zagotovljenimi več kot 100 milijoni KM finančne pomoči najranljivejšim državljanom Bosne in Hercegovine skozi Paket energetske podpore, kot tudi dodatnih 40 milijonov KM v istem paketu za energetsko tranzicijo, je EU poskušala omiliti nekatere učinke ruskega delovanja. Ostajamo ob naših partnerjih še naprej.

Enako kot je imela vojna globoke posledice, tako bo imel tudi mir. Rusija je znova in znova dokazala, da ne bo oklevala pri uporabi vojaške sile za doseganje svojih ciljev, kršeč mednarodno pravo, vključno s Poveljo ZN, medtem ko je hkrati stalna članica Varnostnega sveta ZN. Nihče ne želi miru bolj kot Ukrajinci, vendar mora biti vsak mirovni sporazum vzdržen. Slab dogovor lahko vodi le v še več vojne.

Suverenost in ozemeljska celovitost sta temelj mednarodnega reda. In branili bomo mednarodni red v Ukrajini z vsemi sredstvi, ki so nam na voljo, prav tako kot v Bosni in Hercegovini, kjer ostajamo zavezani prihodnosti države v Evropski uniji kot enotni, celoviti in suvereni državi, kot tudi ohranitvi varnega in zaščitenega okolja skozi prisotnost EUFOR-a.

Danes obeležujemo mučno tretjo obletnico invazije na Ukrajino. Skupaj z veleposlaniki držav članic EU, kot tudi našimi partnerji in mednarodnimi organizacijami, sem pozdravil Yaroslava Simonova, ukrajinskega odpravnika poslov v Bosni in Hercegovini v prostorih Delegacije EU/Urada posebnega predstavnika EU, da bi izrazili nenehno in polno solidarnost EU z Ukrajino in našo podporo vključujočemu, pravičnemu in celovitemu miru v Ukrajini.

Evropska unija je bila ustanovljena po grozotah druge svetovne vojne, s ciljem zagotoviti trajni mir v Evropi.

Ostajamo zavezani tem vrednotam – obrambi suverenosti in ozemeljske celovitosti, krepitvi demokratičnih institucij in zaščiti človekovih pravic, ter ohranitvi miru, varnosti in pravice – v Ukrajini, Bosni in Hercegovini in po naši celini. Evropa mora ostati kraj, kjer bo prevladala svoboda nad zatiranjem, dialog nad spopadi in zakon nad silo.