Sile ZN vstopile v vzhodni del: Našle 55.000 ljudi na robu lakote, samo je bil Vukovar hujši od Mostarja

Mirovne sile Združenih narodov so 21. avgusta 1993. prvič po dveh mesecih hudih bojev Armije R BiH in HVO vstopile v vzhodni del Mostarja, kjer so našle 55.000 ljudi na robu lakote. O tem je med sojenjem v Haagu v zadevi „Prlić in drugi“ govoril nekdanji vodja civilnih zadev Mirovne misije ZN v Bosni in Hercegovini Cedrik Thornberry, piše novinska agencija Patria.

Thornberry je na haaškem sodišču dejal, da je bilo stanje v vzhodnem delu mesta avgusta 1993 hujše od vsega, kar je bilo do takrat videno na območju nekdanje Jugoslavije, z izjemo Vukovarja.

-Hrvati so želeli odrezati kos BiH zase, Mostar pa so videli kot srce svoje države. Skoraj ni bilo stavbe, ki ne bi bila preluknjana z različnimi vrstami izstrelkov, civilisti pa so bili stalna tarča artilerijskega in ostrostrelskega ognja HVO, je opisal Thornberry.

V vzhodni Mostar je prvič vstopil 21. avgusta 1993 v spremstvu novinarjev, katerih posnetki so tiste dni obšli ves svet.

-Na ljudeh so bili vidni znaki hude podhranjenosti zaradi pomanjkanja hrane, glavni vir oskrbe z vodo pa je bila onesnažena voda iz reke Neretve, je opisal Thornberry, ki se je v Mostar vrnil štiri dni pozneje s prvim konvojem humanitarne pomoči.

Granić odobril vstop humanitarnega konvoja

Thornberry je o vstopu humanitarnega konvoja, kot je dejal v svojem pričanju v Haagu, govoril s takratnim hrvaškim zunanjim ministrom Matom Granićem, ki mu je sporočil stališče Franja Tuđmana, da hrvaško vodstvo podpira gibanje konvoja.

Granić mu je med drugim povedal, da je predsednik t.i. HZ HB Mate Boban “dolžan storiti, kar se od njega zahteva”. Po besedah priče je bilo očitno, da je Boban Tuđmana dojemal kot svojega predsednika.