Dobava trga s piščančjim mesom stabilna, pandemija COVID-19 ni ogrozila proizvodnje

(Patria) - Pred dvema ali tremi tedni so bile najpomembnejše novice, poleg novic o pandemiji COVID-19 in širjenju virusa, novice o množičnem nakupovanju in ustvarjanju zalog hrane, čistilnih in razkužilnih sredstev ter toaletnega papirja.

Te novice so bile običajno ponazorjene s prikazi praznih polic v supermarketih in so nakazovale, da bo pomanjkanje hrane in drugih potrebščin postalo resen problem. In za kratek čas je bilo v Bosni in Hercegovini to pomanjkanje resnično, vendar ne, ko gre za piščančje meso in predelane izdelke. Na tem lahko zahvalimo močni BH perutninski industriji in proizvajalcem, ki vedo, kaj počnejo.
BiH je lani dobila odobritev Evropske unije za izvoz piščančjega mesa, piščančjih predelanih izdelkov in jajc za nadaljnjo predelavo, prvi dobavi na trg EU pa sta odšli septembra.

Uporaba standardov za varnost hrane

Pandemija COVID-19 ni presenetila BROVIS, proizvajalca piščančjega mesa iz Visokega in člana AKOVA GRUPE, Jasmin Spahić, direktor BROVIS-a, pa poudarja, da so bili sposobni nanjo odgovoriti.

“V naši proizvodnji hrane sicer uporabljamo varnostne standarde HACCP, ki temeljijo na ključnih kontrolnih točkah pri analizi nevarnosti, in naši zaposleni so navajeni na vsakodnevno nošenje zaščitne opreme. S pojavom koronavirusa smo hitro ukrepali. Nabavili smo dodatno zaščitno opremo ter razkužilna sredstva, ki jih zaposleni uporabljajo ne le med delom, temveč tudi doma.“

Močna proizvodnja in varna delovna mesta

Jasmin pravi, da njihova proizvodnja poteka po strogem urniku od trenutka, ko se piščanček izleže, preko pitanja piščanca, do proizvodnje in predelave mesa. Navaja, da pandemija ni vplivala na ta proces, je pa med marcem prišlo do 15-odstotnega povečanja povpraševanja, ki so ga lahko zadovoljili.

“Opazili smo začetno povečanje povpraševanja, ki smo ga lahko pokrili. Sami proizvajamo krmo za živali in sodelujemo z več kot 100 kmetijami oziroma kooperanti, ki za nas vzgajajo brojlerje, tako da smo s te strani bili v dobrem položaju.“

MADI, predelovalec piščančjega mesa iz Tešnja, se je v istem obdobju odločil za zmanjšanje izvoza, zaposlitev dodatnih 30 delavcev in povečanje proizvodnje za 15 odstotkov ter ustavitev novih projektov, da bi sprostili vire, ki so bili v tistem trenutku bolj potrebni stabilizaciji domačega trga.

“Na začetku pandemije smo menili, da moramo najprej zadovoljiti potrebe domačega trga, šele nato razmišljati o izvozu. Naša reakcija je bila, če lahko tako rečem, domoljubna, in nismo želeli dovoliti, da bi pri naših potrošnikih prišlo do pomanjkanja piščančjega mesa ali predelanih izdelkov,“ pravi direktor MADI-ja, Maid Jabandžić.

Maid poudarja, da MADI kljub vsemu ne bo odpuščal delavcev, niti novozaposlenih, medtem ko Jasmin pravi, da bo storil vse, da do tega ne pride. Prilagajanje situaciji

Kakorkoli že, trgi so živahni in situacija se spreminja iz dneva v dan. Na primer, pred nekaj dnevi je Kosovo ukinilo dajatve na izdelke iz Bosne in Hercegovine, CEFTA si prizadeva za vzpostavitev zelenega
koridorja za promet osnovnih izdelkov na Zahodnem Balkanu, ponudba in povpraševanje na različnih trgih pa beležita nihanja.

Povpraševanje na BH trgu se je vrnilo na prejšnje, tako da je konec marca MADI celo zabeležil padec povpraševanja na domačem trgu. MADI izvozi 12 odstotkov svojih izdelkov v Srbijo, Črno goro, Severno Makedonijo,
Nemčijo in Švedsko, medtem ko AKOVA GRUPA izvozi del svojih izdelkov v države regije ter v Evropsko unijo, zlasti na Hrvaško.

“Situacija se trenutno stabilizirala, vendar tveganje vedno obstaja. Ni posla z nič odstotnim tveganjem, tako da bomo situacijo dnevno spremljali in se po potrebi prilagajali,“ pravi Jasmin.

“Trg je nestanoviten, treba je spremljati situacijo.“

Maid je sicer bolj skeptičen, njegov velik strah pa je trenutno ta, da bi lahko zaradi gospodarske krize prišlo do velike krčenje trga. Ta scenarij vidi ne le v BiH, temveč globalno.

“To bi lahko bila največja gospodarska kriza po drugi svetovni vojni in moramo biti nanjo pripravljeni,“ opozarja Maid.

Projekt Sweden/USAID FARMA II je nudil neposredno tehnično podporo tako BROVIS-u kot MADI-ju, MADI pa je poleg tega prejel tudi nepovratna sredstva za nakup laboratorijske opreme in uporabo standardov kakovosti IFS.
Neposredna podpora, v kombinaciji z dejavnostmi projekta Sweden/USAID FARMA II pri odpiranju trga EU za piščančje izdelke iz Bosne in Hercegovine, je povečala konkurenčnost teh in drugih proizvajalcev ter okrepila njihove verige vrednosti, kar zdaj koristi lokalnim potrošnikom med pandemijo COVID-19.

V zadnjih štirih letih projekt Sweden/USAID FARMA II intenzivno podpira razvoj perutninskega sektorja v BiH in nudi podporo pri usklajevanju relevantnih zakonov in določb s tistimi iz EU. Projekt prav tako pomaga proizvajalcem in predelovalcem piščančjega mesa pri izpolnjevanju pogojev za izvoz v EU, vključno z zdravstveno in kontrolo kakovosti ter pri povečanju produktivnosti.