Med služenjem zaporne kazni je Mensur Šehić postal uspešen rezbar lesa

Ko je bil Mensur Šehić (33) iz Visokega obsojen na dolgoletno zaporno kazen, je bil star komaj 24 let in je imel minimalno osnovnošolsko izobrazbo.

Devet let kasneje je še vedno v Kazensko-popravnem zavodu v Zenici, vendar je njegov pogled na življenje povsem drugačen.

Šehić je postal uspešen rezbar lesa: izdeluje sahare, peškune, mize in stole, katerih vrednost na trgu dosega veç sto mark. Pripoveduje, da pred zaporno kaznijo ni niti slutil, da bi lahko postal umetnik na lesu.

- V življenju včasih storiš nekatere stvari, ki jih ni bilo treba storiti – je dejal Šehić za bosansko-hercegovinsko tiskovno agencijo Patria (NAP).

- Vendar je pomembno, da človek spozna, da je zgrešil, in da se začne obračati k pozitivnim vrednotam v življenju. Hvala Bogu, da sem tudi jaz to spoznal. Čas, ki ga preživljam tukaj, sem se odločil izkoristiti na pravi naçin. Začel sem se zanimati za les in zelo hitro sem izpopolnil obrt, s katero želim nadaljevati, ko bom na prostosti – pravi Šehić.

V zaporniški delavnici ima vsa potrebna orodja za izdelavo lesenih izdelkov, vendar ga skrbi, kako bo nabavil pripomočke, ko bo na prostosti.

- Uspešno sem zbral nekaj manjših pripomočkov, upam pa, da bom uspel zagotoviti tudi večje stroje – pripoveduje Šehić.

Hidajet Jabandžić, direktor KPZ Zenica, je za NAP dejal, da Šehić ni edini primer uspešne rehabilitacije zapornikov.

- Imate ljudi, ki na primer nikoli niso prijeli čopiča v roke, vendar so v zaporu odkrili, da znajo slikati, in zdaj ustvarjajo dela, ki so zelo zanimiva in kakovostna – pravi Jabandžić in dodaja, da so zaporniki v veliki meri zainteresirani za sekcije, ki jih KPZ ponuja.

- V okviru delovne in okupacijske terapije imamo celo osnovno in srednjo šolo. Diplome, ki jih zaporniki pridobijo v KPZ, so popolnoma veljavne. Na njih celo ne piše, da so bili v zaporu – pravi Jabandžić.