Primer Naser Orić: Tožilstvo BiH zahteva odvzem dokumentov in omejitev gibanja na KS in ZDK

Končano je bilo narok pred sodnico za predhodni postopek Sodišča BiH Željko Marenić v primeru Naser Orić, za katerega tožilstvo BiH trdi, da obstaja sum storitve vojnega zločina proti civilnemu prebivalstvu 8. 6. 1992. in 12. 7. 1992. v kraju Zalazje, občina Srebrenica.

Tožilec Miroslav Janjić je dejal, da tožilstvo izvaja preiskavo zaradi suma vojnega zločina nad civilnim prebivalstvom, v katerem je umrlo več prebivalcev srbske narodnosti.

Tožilec Janjić je poudaril, da sum izhaja iz izjav prič, družinskih članov žrtev in iz dejstva, da je bil Orić takrat pripadnik Armade RBiH.

- Prepovedi zahtevamo zaradi nevarnosti begosumnje, ker je Orić v BiH prispel v postopku izročitve, prav tako zaradi vpliva na priče. Zahtevamo, da se Oriću omeji gibanje na območje KS in ZDK, ker del prič, ki naj bi bile zaslišane, prebiva v USK in TK. Prav tako zahtevamo, da se Orić tedensko javlja v MUP KS v Centru, in menimo, da so ukrepi ustrezni za uspešno izvedbo postopka.

Edina Rešidović iz ekipe obrambe Nasera Orića je dejala, da mora sodišče pred odločitvijo o prepovedih preveriti, ali obstajajo zadostni dokazi o sumih, ki jih bremenijo Orića.

- Sodišče mora odgovoriti tudi na druga vprašanja o tem, ali gre za že presojeno zadevo in mora biti spoštovan postopek ne bis in idem - je poudarila Rešidovićeva.

Dejala je, da Orića bremeni poveljniška odgovornost, vendar je sodišče v Haagu pravnomočno odločilo, da ni imel učinkovitega nadzora nad posameznimi enotami TO Srebrenica in da je Haški tribunal v celoti oprostil poveljniške odgovornosti. Prav tako je dejala, da v sumih, v tistem, kar je tožilstvo predalo, nikjer ni navedena njegova osebna dejavnost, temveč le poveljniška odgovornost, o čemer je odločil Haag.

Lejla Čović, prav tako iz ekipe obrambe Nasera Orića, se je dotaknila prepovedi, ki jih zahteva tožilstvo BiH, in opozorila, da postopek izročitve ni bil izveden, ker je Orić poskušal biti nedosegljiv za pravosodje BiH, temveč je v Švico potoval na povabilo Bošnjakov za obeležitev 20. obletnice srebreničkega genocida.

- Častita sodnica, moj branjenec je že novembra 2008. leta dal izjavo kot osumljenec in od takrat je večkrat potoval iz države in se vračal, kar je ugotovilo švicarsko sodišče. Nikoli ni poskušal vplivati na priče in niti ne ve, kdo so priče. Zato obramba zahteva, da se zavrnejo vsi zahtevki tožilstva BiH, ki se nanašajo na prepovedi za mojega branjenika - je poudarila Čovićeva.

Sicer je tožilstvo zahtevalo, da se Oriću odvzamejo vsi potni dokumenti ter da se prepove izdaja novih dokumentov zaradi nevarnosti bega, sodnica pa je dvakrat zahtevala pojasnilo od tožilca Janjića, zakaj meni, da bi Orić lahko pobegnil. Sodnica Marenić bo odločitev sprejela naknadno, in bo pisno vročena tako tožilstvu BiH kot obrambi Nasera Orića. 

Naser Orić, vojaški poveljnik Srebrenice, je bil v petek izročen BiH iz Švice, kjer je bil 10. junija aretiran po srbski tiralici zaradi domnevnih zločinov v vasi Zalazje pri Srebrenici.

Določen mu je bil ekstradicijski pripor, kjer je preživel 14 dni. Izročenje je zahtevala Srbija, pa tudi BiH, in švicarsko sodišče se je odločilo v korist BiH.