Primer 'Kasa': Ali lahko država dobi nazaj ukradeno?

Napisala: Amra Varatanović

---

Prijetitev najbolj znanih sarajevskih gostincev, ki imajo več objektov na najbolj atraktivnih lokacijah v Sarajevu (SCC in BBI center), ima skoraj identično ozadje kot primer prijetitve Adnana Mrkve, Amela Ćapina, Ermina Špilje, Adisa Biberovića, Arifa Malićija zaradi utaje davkov v višini 3,3 milijona KM. Gre za znano verigo restavracij Mrkva, katerih lastniki niso prikazovali dejanskega prometa in so s tem oškodovali proračun FBiH in zunajproračunske sklade za milijonske zneske v obdobju od začetka leta 2012 do konca leta 2015.

Do konca sodnega procesa in pravnomočne sodbe je Kantonalno sodišče v Sarajevu na predlog tožilstva Kantona Sarajevo sprejelo odločitev o zamrznitvi premoženja omenjenim osebam, za katere se sumi, da je bilo pridobljeno s kriminalnimi dejanji, in sicer treh poslovnih prostorov v Sarajevu, stanovanjske stavbe in dvorišča, stanovanja in štirih avtomobilov. Sojenje v tem primeru še poteka.

Pet nedavno aretiranih gostincev, lastnikov Metropolisa, Vatre, restavracij Montana, Kibe-Mahala in Luke, je v celoti priznalo krivdo. Strinjali so se s sodelovanjem s tožilstvom, ki ni zahtevalo pripora za osumljene gostince, temveč prepovedi. Te se nanašajo na prepoved vodenja poslovanja, prepoved srečevanja z osumljenimi, pričami oziroma natakarji ter prepoved približevanja vsem objektom.
 
Vsi ti gostinci so prek posebnega programskega sistema, ki jim ga je najemalo podjetje „Inspirit“, ponarejali promet, davčni upravi pa so prikazovali nižji promet od dejanskega. Niti znesek, za katerega je bil oškodovan proračun, ni bil ugotovljen, vendar je že jasno, da gre za večmilijonsko utajo, čigar denar ni končal v proračunski blagajni. Ni znan niti časovni okvir, v katerem so osumljeni izvajali ta kazniva dejanja. Znano je le, da so gostinci pridobili premoženjsko korist prek tako imenovane „črne blagajne“, ki je niso prikazali državi. Ali je bil denar, „ukraden od države“, namenjen le za osebno korist ali tudi za druge dejavnosti, morda povezane z določenimi političnimi krogi, bo pokazal preiskovalni in sodni postopek.   
 
Tožilstvo KS v tej fazi preiskave ni zahtevalo zamrznitve premoženja ali bančnih računov osumljencev. Ali bodo to storili po potrditvi obtožnice, za zdaj ni mogoče trditi. Kazen brez da država dobi nazaj ukradeno, ni nobena kazen.
 
Skrbi, da nadzor nad takšnimi objekti ni bil izveden že prej. Ali to pomeni, da so lastniki imeli nekakšno politično zaščito?
 
In medtem ko so se v „črne sklade“ nalagali milijoni neprikazanega denarja, je porazna dejstvo, da so lastniki državo varali celo pri lastnih plačah, ki so jih prikazovali kot ne več kot 2.000 KM. Na primer, ob takšni plači je vozni park enega od aretiranih lastnikov in njihovih družinskih članov vreden več sto tisoč mark?! 

Za zdaj je država največji poraženec. Tisto, kar se tožilstvu KS prav tako očita, ko je bilo na njegovem čelu Dalida Burzić, je nezadostna borba proti organiziranemu kriminalu in korupciji.

Kmalu bi lahko preiskovalni organi potrkali tudi na vrata sarajevskih hotelov.