Primer Dudaković: Izjave prič v nasprotju z materialnimi dokazi, Tožilstvo BiH bi le bralo take izjave

(Patria) - Pred Sodiščem BiH se je nadaljeval proces v zadevi Atif Dudaković in drugi, kjer je bilo z materialnimi dokazi dokončno potrjeno, da tožilki Vedrana Mijović in Marijana Čobović nista uporabili olajševalnih okoliščin za obtožene, temveč nasprotno, z navodili prič sta želeli pokazati nasprotno od tega, kar dokazi govorijo.

Tako je danes priča Neđeljko Petrović govoril o smrti svojega očeta Boška Petrovića, za katerega je, kot trdi, prevzel posmrtne ostanke leta 2007. Povedal je, da je le pred tem dal kri in da ga je doktor Karan obvestil in mu sporočil, da so ga našli. Ne ve, kdaj je bil njegov oče ekshumiran.

Obrambe so na koncu z dokazi Tožilstva BiH priči predstavile dejstvo, da je bil njegov oče najden v vojaški uniformi, kar je navedeno v zapisniku z dne 21. marca 1996 na Vojaškem sodišču v Banja Luki. Vendar je priča povedala, da o tem ne ve ničesar in da njegov oče ni bil vojak.

Prav tako je obramba vprašala pričo, ali mu je znano, da je bilo truplo njegovega očeta najdeno nedaleč od kraja Gorjevac, kar je druga smer iz Vrtača proti Bihaću, ne pa proti Bosanskemu Petrovcu, kot priča izpoveduje.

"Ne vem, zakaj bi šel z živino proti Bihaću in ne proti Bosanskemu Petrovcu," je povedala priča.

Obrambe so takrat ugovarjale, da je čas, da Tožilstvo BiH začne uporabljati dokumente, ki govorijo v korist obtoženih, ter da je to njihova dolžnost, da se ugotovi resnica.

Sodišče BiH je po ugovoru Tožilstva BiH povedalo, da imajo obrambe pravico uporabljati dokaze Tožilstva pri zaslišanjih prič.

Čeprav je priča trdila, da ji ni znano, kdaj je bilo najdeno truplo njenega očeta, je odvetnica Mirna Avdibegović priči predstavila njeno izjavo iz leta 2015, podano v CJB Banja Luka, v kateri je priča povedala, da je bilo truplo njenega očeta najdeno decembra 1995.

Druga priča Tanja Runić je pričala o okoliščinah smrti očeta Nikole, za katerega je povedala, da je ostal v Bosanskem Petrovcu tudi potem, ko je njena mati Danica odšla proti Banja Luki.

"Do danes ne vemo ničesar o njem. Prijavili smo izginotje in dali kri, vendar ni bil najden."

Povedala je, da ji je bila vrnjena vsa lastnina, in sicer dve stanovanji v Bosanskem Petrovcu in posestvo.

V materialnih dokazih je navedeno, da je bilo izginotje njenega očeta Nikole prijavljeno 15.10.1995 in da je imel vojaško srajco, kar je zanikala, češ da je izginotje prijavila septembra 1995 v Banja Luki.

Mimogrede, med zbiranjem osebnih podatkov je ta priča Sodišču povedala, da trenutno ne dela na mestu, ki je navedeno v zapisniku. In ko jo je obramba vprašala, kdaj je videla ta zapisnik, je tožilka Mijović poskušala odgovoriti namesto priče, češ da priča ve, kaj je izjavila ob podaji izpovedi. Vendar je ta priča povedala, da je bila zjutraj v Tožilstvu BiH na pripravah in da je takrat videla zapisnik.

Tretja priča Mirjana Joković je pripovedovala o izginotju svoje tete Mileve Bijelić, ki je iz okolice Šibenika odšla proti Banja Luki ali Srbiji po začetku nevihte leta 1995.

Trdi, da je bila Mileva nazadnje videna v okolici Bosanskega Petrovca. Mirjana je vodila celoten postopek prijave in identifikacije svoje tete, vendar se ni mogla spomniti, kaj piše v kartonih in kriminalistično-preiskovalnih izvidih zdravnikov, v katerih je navedeno, da je njena teta dejansko umrla naravne smrti avgusta 1995.

Potrdila je, da je bila njena teta slabega zdravstvenega stanja in da je le šla skozi Bosanski Petrovac.

Mimogrede, danes sta tožilki zahtevali, da se za približno 200 prič, ki niso neposredne priče dogodkov, ampak pričajo o smrti svojih bližnjih, le preberejo izpovedi, da bi prihranili čas, čemur so se obrambe ostro uprle, češ da so današnja pričanja pokazala, da so izjave prič pogosto v nasprotju z materialnimi dokazi.

Sodišče je povedalo, naj Tožilstvo dostavi seznam teh 200 prič, vendar imajo obrambe pravico do navzkrižnih zaslišanj.