Primer Dreković: Stroga prepoved obstreljevanja civilnih ciljev, v Kalinoviku poveljstvo rezervnega sestava VRS

SARAJevo, (Patria) - Priča tožilstva BiH Nedim Hodo, načelnik artilerije v 4. korpusu, je na sojenju v primeru Ramiza Drekovića izrecno dejal, da poveljnik Četrtemu korpusu Dreković nikoli ni ukazal artilerijskega obstreljevanja civilnih ciljev, niti da načrt operacij ni vseboval takšnih ukazov, niti da so bili ti izvršeni. 

Pred sodiščem BiH je Hodo v nadaljevanju sojenja generalu Drekoviću dejal, da je bilo strogo prepovedano obstreljevanje neopazovanih ciljev z razdaljo več kot 3 kilometre.

„Nismo imeli niti luksuza, da bi obstreljevali takšne cilje. Primanjkovalo nam je streliva“, je dejal Hodo.

Ta priča je v skladu z osnovno zamislijo poveljnika 4. korpusa pripravljala predlog ukaza za uporabo artilerije, oziroma načrt delovanja, ki je vseboval topografsko karto z označenimi cilji in tekstualni tabelarični del za lažje branje zemljevida.

Tožilcu Milenku Kajganiću je Hodo dejal, da so bili po odobritvi načrtov ukazi za bojna delovanja posredovani podrejenim enotam korpusa.

„V Bjelimićih je bilo orodje v obrambnih dejanjih, za namene obrambe so bili postavljeni havbice 122 mm, top 107 mm in en večcevni raketni lansirnik“, je dejal Hodo in pripomnil, da so ves čas imeli težave s strelivom, da niso imeli originalnih polnitev, zaradi česar kapaciteta orožja nikoli ni bila v celoti izkoriščena.

Odvetnik Mirsad Crnovršanin je priči pokazal vrsto dokumentov, ki jih je priča sam sestavil, na katerih so bili izrisani in oštevilčeni cilji. Iz dokumentov je razvidno, in sam je priča priznal, da je dokumente delal po zamisli generala Drekovića, ki je znan po spoštovanju podrejenosti.

„Nikoli general Dreković ni prekršil podrejenosti, strogo se je tega držal“, je dejal Hodo.

Sicer pa na enem od načrtov pod številko 15 navaja, da je Kalinovik cilj, na papirju pa je vidno, da poleg tega stoji, da se na tem območju nahaja poveljstvo rezervnega sestava Vojske RS. Prav tako je dejal, da je obstajalo sodelovanje s Prvim korpusom in da so opazovalnico Prvega korpusa uporabljali v 4. korpusu.

„Cilje smo pripravljali po podatkih, ki smo jih dobili od obveščevalnega sektorja. Zdaj sem videl, da je tam bila Gardijska brigada Vojske RS-a“, je dejal Hodo, pri čemer je poudaril, da načelnik artilerije številči cilje od 1 do 100, vse preko 100 pa številčijo nižje enote.

„Vsi navedeni cilji so vojaški. Dreković mi nikoli ni ukazal delovanja artilerije proti civilnim ciljem“, je dodal Hodo.

Obramba je še enkrat ugovarjala načinu vodenja preiskave, pri čemer se je sklicevala na izpoved priče, da mu je v SIPA-i pooblaščeno pokazan nek dokument, ki ga ni dobro videl. Odvetniki so sodnemu senatu dejali, da do obtožnice ne bi prišlo, če bi bili vsi dokumenti pregledani.

Tožilec Kajganić je priči predstavil ukaz z dne 26. 5. 1995, vendar je Hodo dejal, da ta ni v skladu z načrtovalnimi dokumenti, da ga nikoli ni videl in da nanj ni številčenja cilja.

Nadaljevanje sojenja je predvideno za 24. marec 2020.

Ramiz Dreković je obtožen, da je spomladi 1995 izdal neposreden, strogo zaupen ukaz artilerijskim enotam na širšem območju občine Konjic, da izvedejo neselektivno obstreljevanje kraja Kalinovik, ki ga je naseljevalo prebivalstvo srbske narodnosti.

Spomnimo, Dreković je bil aretiran 5. decembra 2018 v svojem stanovanju v ulici Alipašina v Sarajevu, po zaslišanju pa je bil izpuščen, da se brani s prostosti.