PRIMER DODIK IN ĆULUM Je država BiH del norega eksperimenta, Bošnjaki pa poskusni miški?

Piše: Amra Vrabac

Mandat Darka Ćuluma na čelu Državne agencije za istrage i zaštitu je potekel julija 2024. Čeprav je njegova delovna doba že dolgo sporna, po trditvah poznavalcev pa ima celo 48 let delovne dobe, se je Ćulum lani prijavil na razpis za še en mandat.

Vendar zaradi političnih pretresov Svet ministrov BiH ni nikoli obravnaval imenovanja direktorja SIPA. Od julija lani je nezasedeno tudi mesto namestnika direktorja SIPA po begu Zorana Galića.

Nato je marca letos, po političnem naročilu vrha RS, ki je napadel ustavni red s sprejetjem vrste neustavnih zakonov, Ćulum zapustil SIPA in podal odstop Svetu ministrov BiH. Zaradi specifičnega položaja, kot so predstavili z Ministrstva za varnost BiH, ni bilo mogoče pristati le na razrešitev Ćuluma, ker bi s tem prenehala veljati odločba o prenosu pooblastil na druge osebe, ki vodijo SIPA v njegovi odsotnosti.

Vendar je to pravno vrzel zdaj izkoristil Ćulum. Čeprav je bil neposredni udeleženec napada na ustavni red, je ravnal po navodilih političnega vrha entitete RS, zapustil položaj v SIPA, da bi prestopil v MUP RS, ga je Tožilstvo BiH popolnoma amnestiralo kazenskega pregona in mu pustilo proste roke za norčevanje iz države.

Tako se je Ćulum danes zjutraj, po lastnih trditvah, pojavil na delu v stavbi SIPA.

Ne glede na to, ali je Ćulum preklical svoj odstop in prišel na delo, se odgovornosti ne moreta amnestirati niti Svet ministrov BiH niti Neodvisni odbor PS BiH v tem primeru.

Igre z zakoni, postopki in s 700 zaposlenimi v tej državni agenciji ne more opravičiti nobena politična odločitev. Darko Ćulum mora biti odstavljen!

Morda je kdo pričakoval, da bo z njegovo vrnitvijo izzval incident med Bošnjaki. Morda si je kdo to želel v teh julijskih dneh. Vendar je treba imeti v mislih, da so isti policijski uslužbenci vsaj poskušali konec aprila izvršiti nalog Sodišča BiH in pripeljati Milorada Dodika, medtem ko je bil Ćulum na strani MUP RS, ki se je z grožnjo z orožjem in silo zoperstavil pripadnikom SIPA.

Po sramoti, ki sta jo Tožilstvo in Sodišče BiH pripravila 4. julija, ko je Milorad Dodik kot zvezda vstopil v sodno dvorano in odšel kot svoboden človek, enako pa se je ponovilo 9. julija z Radovanom Viškovićem in Nenadom Stevandićem, katerima je bil odpravljen ukrep pripora, kako potem pričakovati, da bo kdo nosil odgovornost v primeru napada na ustavni red.

Po tem preobratu je mogoče sklepati, da so nekateri s pomočjo mednarodne skupnosti očitno izvajali eksperiment, v katerem so bili večinoma Bošnjaki tisti poskusni zajčki ali miške, nad katerimi se izvajajo ti eksperimenti. In ravno v teh julijskih dneh, ko se spominjamo in pokopavamo žrtve genocida, so se pravosodje in politični naročniki odločili državljanom pokazati, kdo so pravi lastniki te države in njenih institucij.

V primeru Ćulum so bili poteptani vsi zakoni in dokazana vsa nesmiselnost obstoja Urada za zakonodajo, Pravobranilstva BiH, (Ne)odvisnega odbora PS BiH in neštetih pravnikov, ki niso našli načina, kako obračunati s podiralcem države BiH in kako mu preprečiti vrnitev na mesto direktorja ter kakršne koli ugodnosti. Galić je morda pobegnil pred pravosodjem, a Ćulum se mu je še dodobra posmehoval. In za to bi ga še država plačala.

Ko so bili ministri SNSD pripravljeni glasovati za razrešitev Ćuluma takoj po odstopu (20. marca), so se takrat uprli tako HDZ kot stranke Trojke, ker bi, domnevno, SIPA ostala brez vodstva. Ko vse to vidimo, je bolje, da je ostala brez vodstva, kot da se po skoraj štirih mesecih na njeno čelo vrača človek, ki je pokazal, za „katero državo in katerega predsednika dela“.

Ni ustreznih besed, ki bi opisale raven nesposobnosti Sveta ministrov BiH, pa tudi Trojke, ki se obnaša kot brezglava kokoš. Po „osvoboditvi“ Dodika bo moč, ki jo absolutno držita SNSD in HDZ BiH, le še dodatno krepila. Politični dejavnik, ki bi moral predstavljati in ščititi interese Bošnjakov, se je zadušil v lastnem neznanju in nemoči, da se spopade z volkovi, kot sta Dragan Čović in Milorad Dodik.