Primer Dobrovoljaška: Tožilec prekinjal obrambe pri zaslišanju prič, ki zanika sodbe za zločine nad državljani Sarajeva

Napisala: Amra Vrabac

Na zadnjem naroku, ki je potekal v primeru Ejup Ganić in drugi (Dobrovoljaška) na sodišču BiH 16. julija, je bilo obrambam odvzeta pravica do izjave obrambe svojih branjenk, torej do tega, da priči, ki je pričala preko videokonference z Višjega sodišča v Beogradu, postavijo vprašanja o vseh dejstvih in okoliščinah njenega bivanja v BiH v obdobju od 1992. do 1996. leta kot oficir JNA, kasneje pa Vojske Jugoslavije, oziroma tuje vojske po tem, ko je BiH izvedla referendum o neodvisnosti 1. marca 1992.

Predsedujoči sodnemu senatu Darko Samardžić je zavrnil, da bi se obrambe dodatno izjasnile o svojih ugovorih, da priči ne dovolijo pričanja preko videokonference. Nato je poudaril, da je takšno pričanje zaželeno, ko priče niso v BiH, kot je v tem primeru, vendar bi se to lahko uporabilo tudi s pričami, ki so v BiH. Ni bila to edina priča, ki je od začetka sojenja oktobra 2022. pričala preko videokonference iz Beograda, kjer je bila pripravljena tudi obtožnica v primeru Dobrovoljaška proti najvišjemu vodstvu Armade in MUP RBiH.

Čeprav je Samardžić poudaril, da je sodišče začelo izvajati sojenja preko videokonference, o tem na primer nista skupaj obvestila sodišče in tožilstvo BiH, kot sta to storila v primeru Milorad Dodik 4. julija 2025. leta, ko je potekal tajni narok po delovnem času, na katerem mu je bil odvzet pripor. Prej je moralo tožilstvo BiH sodišču obrazložiti vsako zahtevo za pričanje preko videokonference, vendar očitno v primeru Dobrovoljaška takšno pričanje postaja zaželeno, obrambam pa se odvzema tudi možnost ugovora.

Čeprav jih je Samardžić napotil, naj priči z vprašanji postavijo, kar jih zanima, jih je med zaslišanjem prekinjal tako on kot tožilec Mladen Vukojičić, češ da vprašanja izhajajo izven predmeta obtožnice. Vendar, da bi se razjasnili dogodki 2. in 3. maja, obrambe menijo, da je nujno pojasniti, kaj se je dogajalo v dneh pred začetkom maja, pa tudi vlogo same priče.

Priča Ratomir Maksimović (roj. 1943) je po lastni priznanju večkrat bival v Sarajevu, prvič pa je iz Beograda prišel konec aprila 1992. na Pale, da bi rešil ženo in sina.

Med svojim pričanjem je Maksimović večkrat zanikal zločine, storjene nad državljani Sarajeva, branil vojnega zločinca Stanislava Galića in navajal, da „mu ga je žal“. Maksimović je bil tudi priča obramb vojnega zločinca Ratka Mladića in Radovana Karadžića kot pripadnik Sarajevsko-romanijskega korpusa. Jasno je preciziral, da so odredbe prejemali iz Beograda. Odvetnico Jesenko Rešidović je prekinjal tožilec Vukojičić, češ da se „priča izčrpava na temah, ki niso v obtožnici“, na čigava vprašanja je priča tudi potrdila, da je bila priča obrambe vojnega zločinca.

Čeprav je sodišču odvetnica Lejla Čović opozorila, da priča zanika sodbe Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo in da to poteka brez reakcije, je sodnik Samaradžić dejal, da bo tožilec ocenil, kdaj bo in ali bo reagiral. Treba je omeniti, da podrobnosti iz teh sodb niso del obtožnice v primeru Dobrovoljaška, zato je jasno, zakaj je Vukojičić prekinjal odvetnike med zaslišanjem priče.

Še en problem, na katerega je bilo opozorjeno med potekom naroka, je tudi ravnanje tožilca, ki obrambe pozno obvesti o naslednji priči, zato je sodnik Samardžić zahteval od tožilca Vukojičića, da vnaprej obrambam posreduje štiri do pet imen prič, ki jih načrtuje za naslednje naroke, da bi se tudi obrambe lahko ustrezno pripravile.

Sicer pa so tudi na prejšnjih sojenjih v primeru Dobrovoljaška nekatere priče, ki so priznale, da so streljale po Sarajevu 2. maja 1992. leta ali sodelovale v vojnih dejanjih, dobile zaščito identitete, vendar ne obtožnice za zločine nad državljani Sarajeva, medtem ko se branilci Sarajeva obtožujejo in izčrpavajo z večletnimi sojenji s pričami, katerih izpovedi so bile pripravljene v Beogradu.

Tožilstvo BiH nikoli ni vložilo niti ene obtožnice za zločine v Sarajevu, umore otrok v obkoljenem Sarajevu, nekaj predmetov pa je šele v zadnjem letu spustilo na Tožilstvo Kantona Sarajevo.