SLUČAJ DOBROVOLJAČKA Pričevalec tožilstva BiH plačanec 'srbske vojske' Beribaka!

Napisal: A. Čorbo-Zećo

---

Pred sodiščem BiH se je danes nadaljevalo sojenje v primeru, znanem kot 'Dobrovoljačka', postopek pa poteka zoper Ejupa Ganića in še devet oseb, obtožnica tožilstva BiH pa se nanaša na dogodke z dne 3. maja 1992 in na žrtve, ki so umrle v koloni JLA.

Danilo Beribaka, odlikovan pripadnik Vojske RS, je danes pričal kot priča tožilstva BiH, maja 1992 pa je bil pogodbeni vojak – plačanec, nastanjen v vojašnici Viktor Bubanj. Tudi tega priče, tako kot predhodnega Draška Đurića, so zasliševali v Beogradu, vendar obrambe teh izjav nimajo. 

V zelo nenavadni atmosferi je priča večkrat zavrnil odgovoriti na vprašanja obrambe, ki so se nanašala na imena njegovih nadrejenih.

Med zasliševanjem priče s strani tožilca Mladena Vukojičića je Beribaka dejal, da je 16. marca podpisal poklicno pogodbo z JLA in da je bil pripadnik vojaške policije v vojašnici Viktor Bubanj v Sarajevu.

Glede kritičnega obdobja je dejal, da so 2. maja 1992 bili obveščeni, da je napaden poveljstvo Druge vojaške oblasti v vojašnici in da so se iz smeri vojašnice Viktor Bubanj odpeljali proti Bistriku v oklepnih bojnih vozilih, on pa je bil topničar, ki je 2. maja streljal po Sarajevu.

„Strejal sem po stavbi Elektroprivrede, kot odgovor na streljanje, na Skenderiji pa sem videl uničeno vojaško vozilo in goreči tramvaj. Do poveljstva Druge vojaške oblasti smo prispeli in jaz sem ostal v vozilu. Začelo se je streljanje iz smeri mošeje, zato sem odgovoril z rafalom“, je dejal Beribaka.

Pripovedoval je, da je bilo njegovo vozilo v nekem trenutku zadeto, iz vozila pa ga je rešil podporočnik Šaban Hajdarević in ga odpeljal v vojašnico.

„3. maja smo bili obveščeni, da bo prišlo do izmenjave. Iz vojašnice naj bi iznesli materialno-tehnična sredstva. Vstopil sem v vozilo-transporter. Slišali smo, da je prišel pokojni Alija, da bi se pogajal s Kukanjcem. Moje vozilo je bilo na začelju, ker nam je odpadla gosenica. Skozi merilnik sem videl Alijo, Zlatka Lagumdžijo in še eno gospo. Takrat mi je Pelemiš ukazal, naj usmerim cevi v zrak“, je povedal Beribaka. 

Pripovedoval je, da je po tem, ko se je vojaška kolona premaknila, hitro zaslišal streljanje. 

„Prišli so do našega vozila in začeli tolči, da odpremo vrata. Ob odpiranju se je slišalo streljanje, jaz sem bil v kupoli. Videli sem, da sta bila ranjena Dragan Pantić in Simić“, je dejal Beribaka.

Pripovedoval je, da so ga razorožili in da mu je nekdo usmeril cev v glavo, vendar ga je prepoznal specialec Hare in mu rešil življenje. Kasneje je povedal, da mu bo življenje rešil tudi neki Ramiz, ki ga je priča rešil na Ilidži.

Ob odgovarjanju na vprašanja obrambe in vprašanje odvetnice Mirne Avdibegović je Beribaka dejal, da je bil Ramiz ogrožen s strani srbskih sil na Ilidži.

Kasneje je povedal, da so jih odpeljali v FIS, kjer so jih razvrstili tako, da so bili mladi vojaki ločeni od polkovnikov, častnikov, rezervistov in pogodbenih vojakov.

Dejal je, da jih je bilo v FIS-u okoli 200. Pripovedoval je, da je bil odpeljan na zaslišanje, da bi dal izjavo za Jutel, vendar je ni dal.

Prav tako je odvetnica Avdibegović, ko je povzela vse, kar je priča povedal, njegovo delovanje s strojnice po Elektroprivredi, mošeji in drugih objektih v Sarajevu 2. 5. 1992, torej njegova dejanja na začetku obleganja Sarajeva, dejala, da nikoli ni bil procesuiran za vojne zločine v zvezi s tem, kar je počel 2. maja v Sarajevu.

Tožilec Vukojičić je dejal, da je očitno, da je priča pod stresom, ker ponovno doživlja vse, kar je doživel, na kar se je odzval tudi odvetnik Nermin Mulalić, češ da je tudi on pod stresom, ker doživlja 2. maj 1992, saj je bil v Sarajevu.

Priča je dejal, da je vedel za državni referendum o neodvisnosti BiH in da mu je znano, da je 27. aprila 1992 bil sprejet ukaz Predsedstva RBiH o umiku sil JLA.

Vendar pa trdi, da ni vedel za odločitev z dne 29. aprila 1992, da se krši Odločba Predsedstva BiH. Ni vedel niti, da se je vsako gibanje JLA v tem obdobju moralo najaviti institucijam RBiH in ne ve, ali so 2. maja prijavili svoje gibanje.
Vsi prebivalci Sarajeva se še danes spominjajo vojaka, ki je na Otoci stal na transporterju in kričal, da bo ustrelil prvo stavbo. To je bil podporočnik Pelemiš, Beribaka pa trdi, da je bil z njim in da ta ni hotel streljati!

 

Priča je priznal, da je bil zelo dobro usposobljen vojak, vendar ni želel povedati, zakaj ga je leta 1994 odlikoval predsednik RS (Radovan Karadžić v tistem času op.a). Ni želel govoriti o imenih poveljnikov čet, je pa dejal, da so obstajale tri čete, med njimi tudi posebna teroristična enota.

Zanimivo je, da je dejal, da je bil tistega 3. maja pripadnik Jugoslovanske armade, po tem pa Srbske vojske. Po njegovih besedah je bil od 15. maja 1992 do 15. novembra 2022 pripadnik Vojske RS!?

Predsedujoči senata Darko Samardžić je priče vprašal, ali jim je kdo pred premikom kolone govoril o kakšnem dogovoru, kar je priča zanikal, ter potrdil, da so vsi imeli osebno orožje. In sicer avtomatske puške. On je imel tudi dve bombi in pištolo.

Spominjam se, da tožilstvo BiH v tem postopku dokazuje, da je bil Alija Izetbegović prost človek in ne ujetnik 3. maja, ter da kolona v Dobrovoljački ni bila zakonit vojaški cilj, čeprav je haaško tožilstvo jasno ugotovilo, da je bila kolona zakonit vojaški cilj.

Sojenje se nadaljuje 1. februarja 2023.