Primer Dobrovoljačka: Nova priča, boljše se spomni danes kot leta 1995, kako oboroženi civilisti postanejo vojaki!

Napisal: A. Čorbo-Zećo

Primer Dobrovoljačka, zaprt pred haškim tožilstvom, ki je jasno povedalo, da je bila kolona v Dobrovoljački legitimna vojaška tarča, in odprt pred sodiščem BiH, je na najnovejši obravnavi še enkrat pokazal vso razkošnost montaže s strani tožilstva BiH, natančneje tožilcev Milanka Kajganića in Mladena Vukojičića.

Priča Zoran Adžić je bil spomladi 1992. leta premeščen v Sarajevo v vojašnico 'Jusuf Đonlić' in se je nenadoma spomnil uniformiranih oseb, ki so streljale vanj, in gneče, ki jo je vojska povzročila v Dobrovoljački, ko je presekala kolono. Tako je danes govoril 30 let po dogodkih.

Leta 1995. je pred preiskovalnim sodnikom v Bileći govoril nekaj povsem drugačnega. Takrat je trdil, da je vanj ustrelil visok moški, civil, star okoli 40 let, in da je gnečo in kaos povzročila skupina oboroženih civilistov.

Na jasno vprašanje obrambe, ali se je bolje spominjal leta 1995 ali danes, 30 let kasneje, Adžić ni mogel natančno odgovoriti, je pa dejal, da ne bi lagal pred preiskovalnim sodnikom. Potrdil je, da so njegovi podpisi na tej izjavi verodostojni, vendar se še danes spominja trenutka iz 3. maja 1992.

Adžić je bil ranjen v Dobrovoljački 3. maja, v stavbo Druge vojne oblasti je prišel iz Lukavice na nakladanje materialno-tehničnih dobrin, in to potem, ko je Alija Izetbegović 2. maja 'prišel v vojašnico v Lukavici'.

„Videl sem Alijo Izetbegovića v družbi ženske osebe. Tam je bil tudi UNPROFOR. Bil je tudi s svojimi ljudmi. Naslednji dan smo popoldne v koloni (nekaj 20 tovornjakov) krenili na izseljevanje in evakuacijo ljudi iz Druge vojne oblasti. V koloni z nami so bila tudi vozila UNPROFOR-a,“ je povedal Adžić.

Na kasnejša vprašanja obrambe, pa tudi sodnika Darka Samardžića, je Adžić potrdil, da ni videl, kako je Izetbegović prišel v vojašnico, vendar je leta 1995 dejal, da je bil 'general Milutin Kukanjac obkoljen, medtem ko so pripadniki vojaške policije držali Alijo Izetbegovića v Lukavici'.

Danes tega ni mogel potrditi, celo rekel je, da ne ve, kaj je ta sodnik pisal!? Celó je dejal, da nikoli ni bil na vojaškem sodišču!?

Sicer pa je v svoji izjavi iz leta 1995 dejal, da je kolona štela 300-400 vojakov, ljudi, civilnega osebja, družin, danes pa se o tem ni mogel izreči.

Tožilcu Vukojičiću je povedal, da so ga po ranjenju odpeljali v bolnišnico Koševo, kjer je ostal 9 dni.

Odvetnici Lejli Čović je povedal, da je bil tisti dan, 3. maja, gneča in da je bilo v bolnišnici veliko ranjenih, ter da so pomoč dobili pozno zvečer.

Pred njim je bil zaslišan v navzkrižnem postopku Borislav Đurđević, ki ga je 14. februarja 2024. zaslišalo tožilstvo BiH.

Takrat obrambe niso imele izjave te priče iz leta 2005, dane v Bijeljini, na katero se je izvedenec skliceval v obtožnici, zato je sodnik Darko Samardžić takrat vprašal tožilca Mladena Vukojičića, zakaj obrambe nimajo te izjave, da bi se lahko pripravile na navzkrižno zaslišanje.

Tožilec Vukojičić je takrat dejal, da nima te izjave (!?), nato pa je Samardžić zelo logično vprašal – kdo je potem dal izvedencu izjavo, na podlagi katere je pripravil mnenje.

„Pa valjda tožilstvo daje dokumente izvedencu. Na podlagi česa je pripravil mnenje,“ je vprašal Samardžić.

Medtem so obrambe dobile izjavo in danes je Đurđević odgovarjal na vprašanja obramb. Najbolj je obrambe zanimala njegova trditev, da je bila kolona v Dobrovoljački formirana po marševskem redu, problematizirana pa je bila tudi njegova verodostojnost.

Đurđević je odgovarjal na sodnikovo vprašanje glede sporazuma o premestitvi in dejal, da je general Aksentijević z UNPROFOR-om dogovoril selitev Druge vojne oblasti. Dejal je, da med dogovorom ni bilo 'druge sprte strani'.

Đurđević je častnik in novinar, tako se je predstavil sodišču BiH, sicer pa je avtor intervjuja z vojnimi zločinci Radislavom Krstićem, objavljenega leta 1995 pod naslovom 'Podrinje je končno svobodno'. Ta intervju je nastal po genocidu v Srebrenici, v članku pa se Krstić hvali z 'dosežki'. Ta članek je bil uporabljen v Haagu kot dokaz med sojenjem Krstiću, ki je bil poveljnik Drinskega korpusa.

Danes je bil ta članek predložen Đurđeviću in potrdil je avtorstvo.

Sojenje v tem postopku se nadaljuje 3. julija 2024. Poleg Ejupa Ganića, kot prvoobtoženega, obtožnica bremeni tudi Zaima Backovića, Hamida Bahto, Hasana Efendića, Fikreta Muslimovića, Jusufa Pušino, Bakira Alispahića, Enesa Bezdroba, Ismeta Dahića in Mahira Žiško, tožilstvo BiH pa dokazuje, da kolona ni bila legitimna vojaška tarča in da Alija Izetbegović ni bil ujetnik, ampak svoboden človek.