Primer Čemerno: Vas poln vojakov, spali v hišah, bila je poveljstva, kuhinja

SARAJevo, (Patria) - Sekula Trifković, priča tožilstva BiH v primeru Čemerno, je danes pred sodiščem BiH govoril o okoliščinah, ki so se zgodile 10. junija 1992 v tem kraju.

Trifković se je rodil in živel na Čemernem do konca septembra 1992, pričal pa je, kako je 6. junija 1992 spal v zgornjem nadstropju družinske hiše, ko ga je brat Veseljko zbudil in mu rekel, da se je začel napad. Sekula je povedal, da so bili v hiši štirje otroci in njegove sestre, ter da so iz kleti odšli proti skalovju, ki se spušča 30 do 40 metrov proti Mahmutović Reki.

„Vedel sem, kje so, ker sem tam pasel ovce in poznam teren. Večkrat sem se vrnil do hiše in v jamo nosil hrano in vodo,“ je povedal Trifković.

Tožilcu Vladimirju Simoviću je povedal, da je videl moškega v črni uniformi, ki je mahal osebi, ki je bila za zidom blizu njegove hiše.

„Kasneje sem spoznal, da je bil to poveljnik, ki je z roko kazal, naj se gre naprej,“ pravi Trifković.

Vas Trifković je oddaljena več sto metrov od položaja havbic, natančneje od ploščadi, kjer so bile nameščene, ter od samega središča vasi. Trifković je obrambi potrdil, da njegova hiša ni bila zažgana, prav tako ne hiša Đorđa Trifkovića ali hiša pokojnega Spasenije, in potrdil, da iz teh hiš ni bilo streljanja.

Trifković je govoril o najdenem dnevniku nekega Kakanjca, pripadnika Armade RBiH, ki je bil pri več osebah, ki so ga prepisovale.

Na vprašanje tožilca Simovića, ali je bilo v vasi kakšno težko orožje, je priča Trifković z nasmehom dejal, da ne ve „kaj naj pove, natančneje, če bi vedel, kaj je pravilno povedati in kaj sem povedal v preiskavi“.

Kasneje je priznal, da so bile nameščene havbice in da so nekateri vaščani temu nasprotovali, vendar je dejal, da ni bilo vojske! Odvetnik Senad Pizović je priči vprašal, kdo je streljal iz havbic, vaščani ali begunci, če ni bilo vojske.

„Ne vem, kaj vem, morda tudi vaščani,“ je dejal Trifković, in dodal, da je slišal za Momirja Šikuljka, vendar ne ve „kaj je tam nekdo organiziral in poskusil“.

Priča je povedala, da so se slišali izstrelitve, in dopustila možnost, da jih je bilo okoli 10.

Med zasliševanjem s strani odvetnika Ifeta Ferageta je priča povedala, da so držali straže, vendar da ni bila oborožena, je pa možno, da so drugi imeli orožje. Zanimiva je bila tudi pripomba priče, ki je na koncu dejal, da bo zagotovo najslabša priča v svojem kraju, med pričanjem pa je med zasliševanjem odvetnikov dvakrat dejal „naletel sem“.

Priča Trifković je odvetniku Draženu Zubaku priznal, da njegova sestra Darinka v noči s 9. na 10. junij ni spala v njuni družinski hiši, ker je pomagala v kuhinji pri pripravi hrane za vojsko, prespala pa je v hiši Dragoslava Damjanovića.

Druga priča Novo Jevrić je povedal, kako so ga na Okruglici 8. junija skupaj s stricem in približno 10 drugimi vojaki mobilizirali in ga v tovornjaku z še 10-15 Kunosićani odpeljali na Čemerno, kjer jih je pričakal poveljnik v činu zastavnika v uniformi SMB in jim povedal, kje bo katera skupina stražila.

„Šli smo proti Derneku, naredili smo zaklone iz kamna in opravil sem dve izmeni,“ je povedal Jevrić in pojasnil, da so zaklone delali proti Derneku, s hrbtom proti havbicam.

Povedal je, da so ob prihodu na Čemerno prišli do objekta, v katerem sta bili kuhinja in poveljstvo.

„Imeli smo orožje, vendar sem bil v kavbojkah. Ležali smo v hiši Damjanovića, ko je po vojaškem telefonu javljeno za napad in da gremo na svoja mesta. Vzeli smo orožje in krenili. Slišati je bilo streljanje. Videli smo Ranko in Jadranko, ki sta nas vprašali, kaj naj storita. Nekdo jima je rekel, naj se skrijeta v hlev. Petar Rašević je delal v kuhinji, bil je kuhar, srečali smo ga in pokazal nam je pot za Karaulo, od koder smo odšli v Okroglico,“ je povedal Jevrić.

Poudaril je, da je slišal, kako nekdo govori „Trifkovići, kje ste, pripeljali smo vam botre na kavo“.

Povedal je, da je z Okroglice odšel v Ilijaš, v vojaški enoti pa je slišal, kako se govori, da so zasegli vojni dnevnik, v katerem je pisalo o akciji na Čemernem.

„Slišal sem, da je sin nekega Omerhodžića, sina hodže iz Župče, ta dnevnik izgubil,“ je povedal Jevrić.

Odvetniku Anti Grgiću je priča povedala, da je že prej slišala detonacije od delovanja havbic in da so granate metali v smeri Breze, Visokega in Kaknja. Odvetnici Mersihi Delić je Jevrić potrdil, da jih je zastavnik, ki jih je pričakal na Čemernem, seznanil, kje so havbice, in da so dobili tudi strelivo. Povedal je tudi, da sta Jadranka in Ranka kuhali za vojsko.

Damir Alagić je priči vprašal, ali so bili v hiši, v kateri je spal in ki je bila zažgana z zoljo ali RPG napravami, vsi oboroženi, priča je potrdila, z ugotovitvijo, da niso odgovorili na streljanje.

Prav tako je priča Feragetu povedala, da so v hiši Damjanovića uro in pol pred začetkom izvedeli, da pričakujejo napad, in da je bilo vojakov, ko so prišli na Čemerno, ter da je prepoznal Ljubišo Lazendića, ker je z njim hodil v šolo. Povedal je tudi, da so v drugih hišah spali vojaki, ker vsi niso mogli stati v eni. Poudaril je, da je bila v skupini z njim, ki jo je Rašević vodil do Karaule, 4 do 5 vojakov.

„Ostalih 30 vojakov je bilo pobitih,“ je povedal Jevrić.

Tožilstvo BiH obtožuje nekdanje pripadnike Teritorialne obrambe (TO) ter aktivnega in rezervnega sestava policije Džemala Hadžića, Teufika Turudića, Džemala Smolo, Senada, Harisa in Benjamina Sikirjo, Enesa Duraka, Mirsada, Nusreta in Mirzeta Bešlijo ter Hamdijo Spahića in Nehura Ganića, da so junija 1992 sodelovali v združenem zločinskem podvigu v Čemernem.

Sojenje se nadaljuje 16. januarja.