Primer Čemerno: Novi pričevalci nasprotna pričanja, ni posnetkov iz preiskav

(Patria) - S križnim zaslišanjem pričevalca tožilstva Halida Spahića, ki so mu na njegovo zahtevo umaknili zaščitne ukrepe, se je nadaljevalo sojenje Džemalu Hadžiću in drugim v primeru Čemerno.
Večina odvetnikov obrambe ni imela vprašanj za tega pričevalca, ki je na prejšnjem naroku dejal, da ni prebral izjave, ki jo je dal v preiskavi leta 2017, ker se je mudilo, saj je imel v vozilu bolno ženo, naknadno pa se je vrnil po klicu iz tožilstva in podpisal nov papir, ki ga prav tako ni bral.

Ta pričevalec je odvetniku Draženu Zubaku dejal, da Nusreta Bešlijo pozna od rojstva in da ta junija 1992 ni bil pred šolo v Koritih, niti ni sodeloval v akciji na Čemernem.

Prav tako je dejal, da Hamdija Spahić ne pripada rodu Spahićev z vzdevkom Karabeg in da ga tudi on ni videl pred šolo v Koritih 9. junija 1992.
Vsi odvetniki so vložili ugovor zakonitosti glede vlaganja zapisnika o zaslišanju tega pričevalca v sodni spis, ponovno pa je bilo poudarjeno, da tudi ta pričevalec ni bil posnet, in da na podlagi tega pričanja ne morejo temeljiti sodne odločitve.
Tožilec Vladimir Simović je nato bral izjave pričevalcev, ki so umrli, in isti ugovori so bili ponovljeni glede vlaganja zapisnikov v sodni spis. Simović je bral izjavo Aćima Bunjevca, ki je dejal, da je imelo Čemerno strateški pomen, saj so se te kote lahko nadzorovale Vareš, Breza, Ilijaš, Visoko...

Odvetniki obrambe so postavljali vprašanja, na katera bi iskali odgovor, če bi bil pričevalec živ. Glede na to, da je Bunjevac na koncu izjave dejal, da „odgovorno trdi, da muslimani niso imeli povoda za napad na Čemerno“, je večino odvetnikov zanimalo, zakaj je to rekel, ko pa je znano in ugotovljeno, da so bile havbice kalibra 122 mm nameščene na platou Čemerno, od koder so obstreljevale civilne cilje.

Pripovedoval je, da je 10. junija 1992. bil na stražarskem mestu proti vasi Mahmutovića Rijeka, približno 200 metrov oddaljen od prvih hiš. Tisto jutro, kot je navedeno v zapisniku, se je začelo streljanje iz smeri kraja Korita, nato pa je slišal krike in videl dim. Po pol ure, ko je nastala tišina, se je Bunjevac, kot je navedel, odpravil proti vasi, kjer je videl „množico pobitih vaščanov“.
Na tem naroku sta bila prebrana dva zapisnika iz preiskave pričevalca Petra Raševića, ki je medtem preminil. 

V izjavi iz leta 1993 je pričevalec pripovedoval, da se je na usodni dan odpravil proti kuhinji v Čemernem, kjer je delal, ko ga je na vratih pričakalo streljanje z vseh strani.
Navedel je, da je takoj zbudil vojake, ki so spali v njegovi hiši, ter odšel do Stane Damjanović, da bi jo obvestil, naj zbudi vojake, ki so bili pri njej.

V drugi izjavi, dati leta 2004, vojakov ni omenjal, na kar so odvetniki obrambe opozorili v svojih vprašanjih.
Pričevalec Rašević je dejal, da je v vasi videl, da je bila celotna posadka na topovih pobita, ter da je, ko je šel naprej skozi vas, videl pobite ljudi.

Skoraj nasprotni izjavi sta iz let 1993 in 2004, odvetniki pa so opozorili, da je Rašević tudi v medijskih izjavah dajal različne izjave in da je delal na propagandi o tem, kaj se je zgodilo na Čemernem.

Niti ta dva pričevalca nista bila posneta, glede na to, da gre za oškodovance, pa bi morala biti v preiskavi posneta. 

Naslednje sojenje je razpisano za 29. avgust.