Primer nekdanjega pripadnika enote El Mudžahid: Halid Genjac priča Tožilstva BiH

Halid Genjac, eden ključnih ljudi SDA in poslanec v Parlamentu Bosne in Hercegovine, bo priča Tožilstva BiH proti nekdanjemu pripadniku enote "El Mudžahid", poroča novinska agencija Patria. 

Genjac bo pričal proti Mirsadu Hodžiću, znanemu kot Abu Džafer, ki mu je s še nepotrjeno obtožnico Tožilstva BiH očitan vojni zločin proti civilnemu prebivalstvu, storjen na območju Travnika.

Po navedbah Tožilstva BiH je Hodžić oktobra 1993 skupaj z drugimi osebami ob grožnji z orožjem ugrabil tri civiliste hrvaške narodnosti z namenom zamenjave za ujete pripadnike enote “El Mudžahid”.

Pred desetimi leti je bil Hodžić priča na sojenju Abduladhimu Maktoufu, Iračanu, ki je bil obsojen na tri leta zapora zaradi pomoči pri ugrabitvi hrvaških civilistov Ive Fišića, Kazimirja Pobrića in Ivana Rajkovića v Travniku.

Med pričanjem je Hodžić povedal, da je seznam z imeni oseb, ki jih je treba ugrabiti, dobil od Genjca, ki je bil leta 1993 prvi mož travniške SDA.

“To so nesmisli. To, kar je takrat govoril in kar verjetno govori še danes, so bile in ostajajo nesmisli,” je Genjac povedal za Balkansko raziskovalno mrežo Bosne in Hercegovine (BIRN BiH).

Po Genjčevih besedah je bil Hodžić vedno problematična osebnost in “zdaj licitira z mojim imenom ter poskuša izsiliti kakšno ugodnost zase".

Vse, kar ve o dogajanju v 90. letih, je Genjac po lastnih trditvah povedal na sojenju Maktoufu, pri čemer je poudaril, da je tudi takrat dejal, da ni imel nobenih seznamov z imeni civilistov, ki bi jih bilo treba odpeljati. 

“Tudi v preiskavi, ki je predhodila vložitvi te obtožnice, sem preiskovalcem povedal vsa svoja spoznanja. Ko se začne sojenje, bom pričal kot priča Tožilstva BiH in takrat bom spet povedal vse, kar vem,” je dejal Genjac ter trdil, da bo ponovil, da je vse, kar govori Hodžić, nesmisel.

Po sodbi je Maktouf leta 1993 pomagal pripadnikom enote “El Mudžahid” pri nezakoniti aretaciji, zapiranju in ugrabitvi treh civilistov hrvaške narodnosti v Travniku.

Sojenje Maktoufu je bilo obnovljeno potem, ko je Evropsko sodišče za človekove pravice ugotovilo, da je bil med prvotnim postopkom, ki je trajal od leta 2004 do 2006, napačno uporabljen Kazenski zakonik Bosne in Hercegovine (KZ BiH) namesto zakona nekdanje Jugoslavije, ki je bil milejši.

Po prestani zaporni kazni je bil Maktoufu odvzet državljanstvo BiH in je zapustil državo, poroča Birn.