Zlom pravne države: Tožilec skrival izjave prič

BiH, (Patria) - Na sodišču BiH poteka postopek zoper Mensura Đakića, vojnega poveljnika 1. bataljona 108. brčanske brigade, in borca Begzada Kajtazija zaradi domnevnega umora treh civilistov med operacijo vojaškega napada na naselje Bukvik. Osman Mulahalilović, odvetnik obtoženega, že mesece zahteva posnetek intervjuja, ki ga je 15. septembra 1992. Đakić dal v vlogi poveljnika bataljona 108. brčanske brigade, piše Patria.

Po večkrat izraženem mnenju obrambe bo posnetek pokazal, da je Đakić nedolžen in da bo ključna priča tožilstva takoj ovržena, nadaljevanje postopka pa nepotrebno.

Takrat se je začelo z vprašanjem – ni posnetka.

Sodišče je poslalo pismo Ministrstvu za obrambo BiH, to pa je dalo dovoljenje Skupnemu štabu oboroženih sil, da iz pristojnega arhivskega depoja pridobijo zahtevano dokumentacijo, jo kopirajo, overijo in vrnejo Ministrstvu za obrambo BiH v nadaljnjo obravnavo. Rečeno je bilo, da takšen dokument obstaja in je lahko dostopen. 

Takoj zatem je Skupni štab oboroženih sil 6. decembra posredoval Poročilo, v katerem navaja, da so „v arhivskem depoju začasno nameščena le dva referenta, ki nista zmožna v vlogi preiskovalca pregledati arhivskega gradiva.“     

 „Zelo težko je najti to zahtevo,“ so dejali. Videomaterial nenadoma ni bil več dostopen, arhivarji pa so postali „začasni referenti, ki nimajo dostopa do takšnega gradiva.“ 

Obramba opozarja, da se „očitno v ozadju tega postopka zoper Mensura Đakića odvijajo mnoge grde stvari.“ Določbe Zakona o kazenskem postopku BiH v 14. členu določajo enakost v obravnavi: „Sodišče, tožilci in drugi organi morajo z enako skrbnostjo preučevati in ugotavljati tako dejstva, ki bremenijo osumljenca oziroma obtoženca, kot tudi tista, ki mu gredo v korist.“

Kazenski postopek je bil ponovno resno kontaminiran med postopkom, ki je potekal 2. februarja 2018. Odvetnik obtoženega Osman Mulahalilović je dokazal, da je tožilec Miroslav Janjić v tem postopku prikrival zapisnik z dne 7. oktobra 2013. Gre za izjavo, ki jo je dal ključni obtoženi Ševket Lubinović, ki je bil pred tem zaščiten priča pod oznako „M1“.

Med zaslišanjem 11. septembra 2017. se je Lubinović „izmuznil“, nakar se je izkazalo, da obstajajo še drugi zapisniki njegovega pričanja, za katere obramba do takrat ni vedela, da obstajajo. Ključno je, da dva zapisnika nista bila navedena v obtožnici, za katera je odvetnik Mulahalilović izvedel šele na predobravnavnem naroku. Torej, te zapisnike je tožilec enostavno skrival. 3. oktobra 2017. se je Mulahalilović obrnil na tožilstvo Brčko Distrikta in tam so ga obvestili, da poleg dveh zapisnikov z dne 2.2.2006. in 11.9.200. obstaja tudi zapisnik o zaslišanju z dne 7. oktobra 2013. v zadevi zoper Mensura Đakića. Tožilstvo Brčkega potrjuje, da je ta zapisnik posredovalo tožilstvu BiH.   

Končno, 2. februarja, je sodišče BiH vprašalo tožilca Janjića, kaj je z zapisnikom z dne 7. oktobra 2013. Soočen z dokazi, Janjić izroči ta zapisnik Mulahaliloviću.

Mulahalilović je nato vztrajal, da mu tožilec Janjić odgovori, ali v tožilstvu BiH obstaja še peti zapisnik o zaslišanju priče Lubinovića. Ne obstaja, so mu odgovorili.                   

„Torej, v obtožnici so navedena tri pričanja Lubinovića, nato pa na predobravnavnem naroku naletimo na dejstvo, da obstajata še dva iskaza, ki se skrivata in nista dostavljena obrambi, kar je kršitev Zakona o kazenskem postopku BiH.“ Lubinović je namreč dajal pet različnih in protislovnih izjav. „On je žal ključna priča, ki ta postopek spreminja v najobičajnejšo konstrukcijo laži.“  

Nekoč je tožilec Miroslav Janjić vložil kazensko ovadbo zoper vršilko dolžnosti glavne tožilke Gordano Tadić zaradi neučinkovitega dela na primerih vojnih zločinov, nato pa je ovadbo kmalu umaknil. Kaj bo storila glavna tožilka po teh kompromitirajočih podrobnostih v Janjićevem delu?

Ljudje iz mednarodne skupnosti, ki jim je mar za napredek Bosne in Hercegovine, so vse bolj v dvomih, da se prav v pravosodju kažejo resne ovire napredka, ki iz te države delajo talca korupcije in kriminala.  /S.O./