Sloba se igral s Franjom in Alijom: Srbski vohuni omogočili zmago Srbov v Daytonu

Služba DB je predsedniku SR Jugoslavije Slobodanu Miloševiću omogočila, da izbori najboljši možen dogovor v Daytonu za Srbe, ker so srbske službe vnaprej vedele, katere so meje, do katerih lahko Srbi gredo na teh mirovnih pogajanjih.

To skrivnost razkriva Vojislav Tufegdžić v svoji knjigi “Vidimo se v čitulji 20 godina posle”, poroča novinska agencija Patria.  

V teritorialni trgovini, z zemljevidom BiH pred seboj, je edino Slobodan Milošević vnaprej vedel, kaj se največ lahko dobi. Že prvi dan pogajanj, ki so potekala leta 1995, so bili člani delegacij Hrvaške in BiH ogorčeni, ker je samo predsednik Srbije v letalski bazi Wright Patterson v Daytonu dočakal pozdrav "Welcome president Milošević"!

Pisane sledi za akcijo, ki jo je srbijanska Državna varnost izvedla pred mirovno konferenco, ki je potekala v ameriški vojaški bazi blizu Daytona konec leta 1995, na kateri je bil sklenjen mir v Bosni in Hercegovini – je iluzorno iskati. Velika verjetnost je tudi, da ne obstajajo, tako kot so redke priče seznanjene z okoliščinami, ki so predhajale podpisu sporazuma, s katerim se je končala vojna, dodaja Tufegdžić.

V javnosti se je pričakovalo, da bo Srbija, ki jo je večji del mednarodne skupnosti označil za glavnega krivca za vojne v nekdanji SFRJ, za pogajalsko mizo v najslabšem položaju. Oziroma, da bodo predstavniki BiH in Hrvaške uspeli uresničiti največje število svojih zahtev. Vendar je bila po koncu pogajanj srbska stran najbolj zadovoljna z doseženim…

Vendar je v teritorialni trgovini z zemljevidom BiH pred seboj edino predsednik Srbije Slobodan Milošević vnaprej vedel, kaj se največ lahko dobi. Zahteve srbske strani, ki so to presegale, so predstavljale preprosto diplomatsko igro in skrivanje vedenja, kaj bo na koncu uspelo doseči.

Podrobnosti iz leta 2013 s sojenja Radovanu Karadžiću, obtoženemu pred Sodiščem za vojne zločine v Haagu, so odlična ilustracija okoliščin sporazuma v Daytonu.

Ko je pričal pred Tribunalom v Haagu, je ameriški profesor Ronald Hačet izjavil, da je Karadžić leto dni pred mirovnim sporazumom oblastem ZDA predlagal podoben načrt za mir v BiH. Hačet je navedel, da mu je Karadžić svoj mirovni načrt osebno izročil septembra 1994, ko je bil na obisku na Palah.

Profesor Hačet ga je nato posredoval takratnemu ameriškemu predsedniku Billu Clintonu, vendar je bil načrt zavrnjen v State Departmentu.

- Mirovne rešitve, dogovorjene novembra 1995 v Daytonu, so bile zelo podobne tistim, ki jih je Karadžić predlagal leto prej. Teritorialna delitev BiH na entitete je bila identična – je med pričanjem dejal Hačet.

Od Daytona je minilo 20 let. Takrat dosežen politični uspeh je večinoma pozabljen. Čeprav je bil rezultat pogajanj za mnoge presenetljiv, nikoli niso bile pojasnjene okoliščine, pod katerimi so takratni predstavniki Srbov, predvsem Slobodan Milošević, uspeli doseči izpolnitev večjega števila zahtev od ostalih udeležencev konference.

In kljub temu, da so bili Srbi pred Daytonom predstavljeni kot največji krivci za vojno.

Odgovor na ogromno neskladje med realnimi pričakovanji in končnim izidom je v bistvu preprost. Ne politični, temveč obveščevalni – Državna varnost Srbije je uspela pred konferenco prestreči elektronske komunikacije med oblastmi v Sarajevu in Washingtonom.

Eden redkih funkcionarjev DB, ki je bil v to akcijo podrobno vpleten, me je prepričeval, da je bila to zadnja pomembna akcija DB, preden se je, kot je definiral, „služba začela uničevati“.

Izključno zahvaljujoč podatkom, do katerih je s „prestrezanjem“ komunikacij med BiH in ZDA prišla tajna policija, so bili zasnovani strategija in taktika srbskih pogajalcev v Daytonu.

- Šanse, da po tem ne uspemo izvleči maksimuma, skorajda niso obstajale – mi je trdil sogovornik, pravi Tufegdžić.