SLEDI NOVI FIJASKO Bo jutranje srečanje Čovića, Dodika in trojke v znamenju zahtev, izsiljevanja in kompromisov

Napisala: Amra Vrabac

Po tajnem srečanju v Bakincih 18. januarja se bo pet predsednikov strank, ki sestavljajo oblast na državni ravni, v četrtek sestalo v Sarajevu, da bi razpravljali o zakonih in obveznostih, ki jih mora oblast BiH sprejeti in izpolniti na svoji poti v EU, in sicer pred zasedanjem Evropskega sveta 21. marca, ko bo odločeno o pristopnih pogajanjih.

Niti po zadnjem srečanju, s katerega je pricurljal dokument s popisanimi obveznostmi, dogovorjenimi zakoni in ključnimi spremembami, se strasti niso umirile, novo srečanje pa je napovedano znotraj turbulenc.

O jutranjem srečanju državne koalicije je poročal Dragan Čović, od katerega danes ni bilo čutiti pretiranega optimizma, glede na to, da so vsi roki, ki jih je v minulem letu določil za dogovor koalicije, potekli, rezultatov pa ni. Poleg tega je bil deležen napada ameriške administracije zaradi projekta Južna interkonekcija. Danes je postavil nov rok dveh do treh tednov, torej konec februarja, za reševanje vprašanj, kot je volilni zakon, ki vključuje zagotovitev „legitimnega predstavljanja“, vendar brez spremembe Ustave BiH, za kar nimajo dvotretjinske večine v Predstavniškem domu PS BiH, vprašanje tujih sodnikov v Ustavnem sodišču BiH, kar je zahteva Milorada Dodika, ter zakoni, ki jih je EU poudarila kot prednostne: Zakon o preprečevanju pranja denarja, Zakon o sodiščih, Zakon o nasprotju interesov.

Čović danes ni pojasnjeval, sicer pa ni dovolil več kot dveh vprašanj novinarjev po svojem videnju politične situacije, zakaj je bil na Domu narodov PS BiH zavrnjen nujni postopek Zakona o preprečevanju pranja denarja in zakaj je zavrnil, da bi se kolegij umaknil in uskladil glede tega zakona.

Od trojke se je po fiasku v Domu narodov PS BiH oglasil le Konaković, ki je dejal, da je presenečen, zakaj ta zakon ni bil sprejet. Ko vstopite v oblast z Dodikom in Čovićem, nimate luksuza pričakovati ničesar od ljudi, ki so v političnem življenju BiH prisotni že 25 let in ki so vas dejansko izbrali, da z njimi sestavljate oblast. Zaradi druženja Konakovića in Čovića je mogoče, da se je okužil z virusom optimizma HDZ-ja, vendar politična realnost kaže nekaj povsem drugega.

Napovedi in izjave o jutranjem srečanju, ki smo jih danes slišali iz Mostarja in Banja Luke, niso optimistične. Tako Čović kot Dodik na srečanje prihajata s svojimi zahtevami v skladu, kot poudarjata, z dogovorom iz Bakincev. Oba trojko opozarjata na tonski zapis s srečanja in dosežen dogovor.

Stranke trojke še niso zavzele enotnega stališča glede določenih vprašanj in zakonskih rešitev, tako je Naša stranka po seji Predsedstva stranke sprejela sklep, da ni pogajanj o volilnem zakonu, dokler BiH ne dobi pristopnih pogajanj. Glede na kritike, ki jih je izrekel ameriški diplomat James O'Brien, Ustavno sodišče BiH ne bi smelo biti del dogovora. Vendar pa o podrobnostih zagotovo več ve Konaković, ki se je z njim posebej sestal.

O'Brien je poudaril, da je sporazum iz Bakincev pomanjkljiv, ter opozoril, da se ne sme iti v nadaljnje etnične delitve ali veta. Danes je bil v medijih objavljen tudi izjava Nerina Dizdarja, aktualnega ministra za preseljene osebe in begunce v Vladi FBiH, pa tudi člana delovne skupine, ki dela na spremembah volilnega zakona. Znane so zahteve HDZ-ja kot tudi njihov predlog, da se člana Predsedstva BiH iz hrvaškega naroda izvoli tako, da mora ta kandidat imeti največje število glasov iz kantonov z večinskim hrvaškim prebivalstvom. V praksi to pomeni uvedbo nove volilne enote.

„Stranke trojke so bile jasne, da je prednostni cilj pogajanj o spremembi volilnega zakona izvajanje sodbe Sejdić – Finci in odprava diskriminacije. Vsekakor ne bomo pristali na rešitev, po kateri bi se v FBiH oblikovalo več volilnih enot za izvolitev članov Predsedstva,“ je dejal Dizdar.

Ko je trojka 27. januarja poskusila organizirati srečanje o ustavnih spremembah, na katero je povabila vse parlamentarne stranke, so se je udeležili le koalicijski partnerji, ki so to priložnost izkoristili, da jim sporočijo, da je čas za implementacijo sporazuma iz Bakincev in da ni umika.

Vodja SDP BiH Nermin Nikšić, imenovan za kompromis, do zdaj ni razkril, kaj je trojka s kompromisom dobila, razen enega ali dveh ministrskih foteljev v Svetu ministrov BiH. Je pa razkril, da je opredeljen za kompromis.
„Še naprej bomo korakali proti evroatlantski prihodnosti BiH in za to smo pripravljeni sklepati kompromise. To nikakor ne pomeni, da bomo pristali na kakršnokoli izsiljevanje ali predloge, s katerimi bi bili oškodovani državljani ali narodi,“ je zapisal Nikšić na družbenih omrežjih.

O NATO poti z Dodikom ne morejo doseči kompromisa, ker se on izključno zavzema za vojaško nevtralnost in pri tem sledi stališču Srbije.

Dodik je po današnjih izjavah Konakovića sporočil, da ne bo dogovora o treh ključnih evropskih zakonih, dokler se ne reši tudi vprašanje tujih sodnikov v Ustavnem sodišču BiH in statusa visokega predstavnika.

V tem trenutku je evropska pot BiH vse bolj oddaljena, problemov, obveznosti in zahtev pa vse več.