
(Patria) - V zvezi z razpisom za imenovanje zastopnikov Sveta ministrov BiH pred Evropskim sodiščem za človekove pravice sem večkrat opozoril, da so osebe, ki so se pojavljale kot domnevni zastopniki Sveta ministrov pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, delovale izven mandata in da je njihovo imenovanje zelo vprašljivo, če se uporabljajo ustrezni zakoni, navaja v svoji reakciji Slaven Kovačević, kandidat DF za člana Predsedstva BiH.
"Obstaja več razlogov. Prvi je, da nobena institucija Bosne in Hercegovine ne more s podzakonskim aktom dati ali podeliti zakonskih pooblastil komurkoli, kar je Svet ministrov neprekinjeno počel. Zakonska pooblastila se lahko podelijo izključno z zakonom. Drugo pomembno vprašanje je trajanje mandata vršilcev dolžnosti, ki je z zakonom omejeno na največ dvakrat po tri mesece, medtem ko je bilo v konkretnem primeru ene od kandidatk za to mesto zastopnice Sveta ministrov pred Evropskim sodiščem za človekove pravice to celo sedemkrat. Torej, očitno nezakonito. Tretje, ista oseba, natančneje Monika Mijić, kot lahko beremo v medijih, je opravljala delo sekretarke s posebnim pooblastilom več kot deset let, vendar ne tako, kot to, vidno napačno in ponarejeno v svojem mnenju, navaja minister za pravosodje Bosne in Hercegovine, Davor Bunoza, da se to ne nanaša na osebe, ki jim je bil prekinjen kontinuitet pri opravljanju te funkcije, temveč je tako, kot to ugotavlja Zakon o državni službi v institucijah Bosne in Hercegovine: „...Najdaljše obdobje postavitve na isto delovno mesto je deset let.“ (člen 34, odstavek 2 zakona, ki govori o imenovanju sekretarja s posebnim pooblastilom). Iz tega je razvidno, da se kontinuiteta pri opravljanju funkcije sploh ne omenja, temveč se omejuje na največ 10 let.
Četrtič, kar ima posebno težo, vse to je povedal Urad za zakonodajo Bosne in Hercegovine, ko je odgovarjal na eno od poslanskih vprašanj, in naj spomnim javnost, ta Urad je po Zakonu o Svetu ministrov edini organ, ki daje mnenja istemu Svetu ministrov pred začetkom postopka odločanja. Natančneje, mnenje Urada za zakonodajo je zakonska kategorija v postopku odločanja, medtem ko ima mnenje Ministrstva za pravosodje povsem drugačen status. Zanimivo bo videti, kakšno mnenje bo Urad za zakonodajo dal o tem čudnem in zakonsko vprašljivem predlogu imenovanja zastopnikov Sveta ministrov Bosne in Hercegovine, na koncu razpisne procedure, in kako se bo glede tega vprašanja znotraj Sveta ministrov postavila politična skupina imenovana Trojka.
In končno, petič. Vsa imenovanja vseh predstavnikov Bosne in Hercegovine v mednarodnih organih in institucijah so ustavna pristojnost Predsedstva Bosne in Hercegovine, ki na primer imenuje kandidate za sodnike Evropskega sodišča za človekove pravice, neposredno imenuje člana Beneške komisije, vse predstavnike v delovnih telesih Sveta Evrope, vendar pazite zdaj čuda, edino ne imenuje zastopnikov Bosne in Hercegovine, ne Sveta ministrov, temveč države Bosne in Hercegovine pred Evropskim sodiščem za človekove pravice.
Ker je ta postopek očitno zelo vprašljiv z vidika Zakona o upravi, Zakona o državni službi v institucijah Bosne in Hercegovine in Ustave Bosne in Hercegovine, mislim, da bo javnost videla, ali bo Trojka spet popuščala osi HDZ-SNSD, ter spregledala tudi to nezakonito in neustavno imenovanje ter ga izglasovala, ali pa bo prvič pokazala malo integritete.
Morda se bo spet pojavila situacija, kot pri imenovanju (ker to ni bil izbor) Marina Vukoje v Ustavno sodišče Bosne in Hercegovine, pa bodo rekli, da je bilo to dobro opravljeno delo, kot je to nekoč rekel eden od Trojkašev, s čimer je pogazil mnenje Beneške komisije", je navedel Kovačević.
Komentari (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaJos nema komentara. Budite prvi!
Minuta
Sve →Iz drugih kategorija

Visoki predstavnik ni izbran: Nemci, Francozi in Britanci proti Američanom, nov poskus konec junija























