Skromen, projaški Osnutek proračuna Kantona Sarajevo

Napisal: Muamer Bandić (poslanec Stranke za BiH v Skupščini KS)

Po podatkih Davčne uprave FBiH za prvih devet mesecev letošnjega leta, Kanton Sarajevo beleži največjo ekonomsko aktivnost in je absolutni voditelj po obsegu denarnih transakcij, registriranih preko fiskalnih naprav v FBiH, z 30-odstotnim deležem v prometu Federacije BiH. Preprosto povedano, to pomeni, da se skoraj vsaka tretja marka v Federaciji BiH obrne v Kantonu Sarajevo!

Zato sem naravnost presenečen nad skromnim, praznim in neozbiljnim predlogom Osnutka proračuna Kantona Sarajevo za leto 2024, ki ga je pripravila Vlada KS. V tem popolnoma brezbarvnem Osnutku proračuna je opazna nezadostna raven izdvajanj za kapitalske projekte na vseh področjih delovanja, še posebej pa ni izdvajanj za kapitalske projekte izven kreditnega zadolževanja.

Očitno je, da je veliko kapitalskih projektov v Kantonu Sarajevo v čakanju zaradi nepripravljenosti, medtem ko se uvajajo nova zadolževanja za nove nepripravljene projekte, ki nas oddaljujejo od reševanja prioritet, določenih s sprejetimi politikami in strategijami razvoja. Prav tako ni nič spodbudno dejstvo, da se letne obveznosti za vračilo kreditov približujejo zakonsko določeni meji 10 %, kar pomeni, da bi v prihodnjih letih, če bi prišlo do padca proračunskih prihodkov, lahko pričakovali, da Kanton Sarajevo ne bo mogel več najeti posojila za noben pomemben kapitalski projekt.

To ni nič spodbudno stanje glede na realne infrastrukturne in razvojne potrebe Kantona Sarajevo na področju odlaganja in ravnanja z odpadki, kjer je treba najti alternativno rešitev in novo lokacijo za Regionalni center za upravljanje z odpadki. Nato je nujno kapitalsko vlaganje na področju vodovodne in kanalizacijske infrastrukture, za katero obstajajo na stotine pripravljenih ali pripravljajočih se projektov, ki čakajo.

Ko upoštevamo, da še vedno ni rešena primarna prometna mreža, da domovom zdravja in ambulantam še vedno primanjkuje veliko zdravnikov in medicinskega osebja ter da ti ljudje delajo v objektih, ki potrebujejo nujno rekonstrukcijo. Če kaj zahteva nujno intervencijo v Kantonu Sarajevo, potem je to prometna infrastruktura in zdravstveni sistem, in sicer tako, da se ti problemi rešijo na pravi način zaradi naših državljanov.

Nadalje je potrebno vlaganje tudi na področju vzgoje in izobraževanja, skozi sanacijo in rekonstrukcijo objektov ter povečanje varnosti z ograjevanjem in uvedbo videonadzora. Potrebna je tudi gradnja novih objektov, še posebej vrtcev, saj so trenutne zmogljivosti javnih ustanov omejene.

Da ne omenjam pravosodnih institucij in javnih kulturnih ustanov, od katerih jih ima veliko še vedno nerešen status in nenehne težave s prostorskimi zmogljivostmi, v katerih delujejo. Nujno je tudi reševanje problema vzdrževanja objektov, v katerih delujejo Centri za socialno delo in druge socialne ustanove, ter namestitev socialno ogroženih državljanov Kantona Sarajevo.

Olimpijski Sarajevo si zasluži tudi gradnjo modernega narodnega stadiona s pripadajočimi športno-rekreacijskimi vsebinami. Nujna so tudi večja izdvajanja za reševanje stanovanjskega vprašanja mladih in borčevske populacije ter vlaganje v industrijske cone, da bi omogočili gospodarsko rast in odpiranje novih delovnih mest. Potrebna so tudi večja izdvajanja za varnost, z vlaganji v opremljenost Uprave policije, da bi vzpostavili videonadzor na vseh pomembnejših prometnicah in prometnih vozliščih v Kantonu Sarajevo.

Najslabši del vsega je, da projekti niso določeni po prioritetah ali stopnji pripravljenosti za realizacijo, logično pa bi bilo, da se v naslednjem letu izločijo finančna sredstva za reševanje premoženjsko-pravnih odnosov za tiste projekte, ki so že odobreni z regulacijskimi načrti in so v interesu Kantona Sarajevo. Če se to ne zgodi, bo klub poslancev Stranke BiH v Skupščini Kantona Sarajevo podal svoje konkretne predloge z amandmaji.

Del, ki ga je treba pohvaliti, je povečanje osnovice na 3,85 za vse zaposlene, ki so na proračunu Kantona Sarajevo, vendar menim, da bi se ta v prihodnje morala povečevati v skladu s povečanjem življenjskih stroškov.

Vlada KS nadaljuje z ustaljeno prakso, da se vse več finančnih sredstev izdvaja iz proračuna za pokrivanje poslovnih stroškov javnih podjetij, kar ni dolgoročno vzdržna rešitev, žal pa napovedanih reform na tem področju ni, niti jih ni na vidiku.

Za številne javne ustanove s področja socialnega dela, socialne politike, razseljenih oseb in beguncev, borčevske populacije je treba urediti pravilnike ter ustvariti strategije, ki bi imele merljive rezultate. Prav tako na področju gospodarstva in kmetijstva, podpore malim in srednjim podjetjem ter start-upom do sedaj niso bile opravljene analize, ki bi merile njihove učinke, rezultati politik pa morajo biti eksaktni in vidni.

Brez povečanja celotnega proračuna težko izpolnimo pričakovanja državljanov Kantona Sarajevo in rešimo katerega od nakopičenih problemov, ki ovirajo normalno življenje in zavirajo nadaljnji urbani razvoj našega mesta. Še posebej je nezadosten, neambiciozen in nesorazmeren v primerjavi z realno ekonomsko močjo in pomenom Kantona Sarajevo v gospodarstvu naše države. Osnutek proračuna, kot je trenutno, skromen in projaški v taki meri, da bodo državljani Sarajeva jutri lahko vzklikali: Sarajevo dela, Hercegovina pa se gradi!