Skenderija ni samo beton: Ne dovolimo, da nam uničijo sarajevsko identiteto

Za NAP piše: Almir Bečarević, strokovnjak za plin in energetiko ter predsednik KVSBiH Sarajevo

Kultna dvorana Skenderija je bila odprta 29. novembra 1969. z premiero filma "Bitka na Neretvi". Nahaja se na levem bregu reke Miljacke, na hladni strani, s površino centra 70.000 kvadratnih metrov. Poleg športnega dela je v sklopu Skenderije tudi kultna dvorana "Dom mladih".

Skenderija je ime dobila po slavnem bosanskem sandžak beju Skender-paši, ki je leta 1499 na tem območju zgradil trgovski center z 11 trgovinami, karavanserajem, dvorom, imaretom in tekijo. KSC Skenderija je leta 1969 prejel nagrado revije "Borba", splošno priznanje za najboljše arhitekturno delo v Jugoslaviji.

Stadion Barcelone "Camp Nou" je bil odprt 24. septembra 1957, na praznik mestne zaščitnice Gospe od Milosti. Barcelonski stadion je danes veliko več kot le prostor, kjer se igra nogomet - je simbol mesta, zgodovine in identitete. V represivnih letih Frankovega režima so bile njegove tribune zatočišče svobodnega govora in barv Katalonije. Arhitekt "Camp Noua" je nekoč izjavil: "Stadion ni le beton in jeklo. Je čustvo v kamnu".

Kakšen je odnos oblasti do kultne dvorane in stadiona, ki gostita dva športna kluba KK Bosna in Barcelono?

Barcelonski stadion je bil pred zadnjo rekonstrukcijo v žalostnem stanju in je bil morda celo najslabši stadion, kjer so se igrale tekme Lige prvakov. Čeprav je bil stadion s svojim betonom in jeklom dotrajan, nikomur ni padlo na pamet, da bi ga porušili in zgradili novega. Njegova identiteta v srcih vsakega prebivalca je vplivala na obnovo stadiona in mu dala videz, ki si ga zasluži.

Skenderija je svoj kultni status poleg arhitekturnega dela pridobila tudi zaradi športnega kluba, ki je tam igral. KK Bosna je bil klub študentov in prvak nekdanje Jugoslavije in Evrope. Skenderija skozi leta ni bila deležna rekonstrukcije in je bila sistematično prepuščena propadanju. Leta neulaganja v njeno obnovo in rekonstrukcijo so privedla do tega, da z njene konstrukcije odpadajo kosi betona in jekla.

Kanton Sarajevo je zadolžen za več kot 900 milijonov KM in ni bilo želje ali posluha, da bi se del denarja namenil za rekonstrukcijo Skenderije. Ne, Skenderijo je bilo treba pustiti, da se sama poruši in da se odpre zgodba o njeni popolni odstranitvi in gradnji nove dvorane s hotelom in nakupovalnim centrom. Nenadoma je bila pozabljena identiteta vseh Sarajevčanov in športni uspehi, ki jih je KK Bosna dosegala pod oboki te dvorane.

"Znani" difovci, ki nimajo niti lastne identitete, zdaj želijo uničiti identiteto Sarajeva in identiteto vsakega košarkarja, ki je svojo pot začel v mali dvorani Skenderije. Zdaj nam ponujajo, da se skozi "belo" zgradi neka nova dvorana. Takšna dvorana ni nikomur potrebna, saj nam jemljejo zgodovino in identiteto.

Kanton Sarajevo in njegov proračun sta obremenjena s krediti, vendar sem prepričan, da bodo vsi prebivalci Sarajeva "žrtvovali", da se dvigne kredit v višini 100 milijonov KM in izvede rekonstrukcija betona in jekla Skenderije ter tako vrne sijaj, ki jo je krasil leta 1969. Sarajevo potrebuje Skenderijo in potrebuje identiteto mesta športa in uspeha. Sarajevo ne potrebuje difovcev, ki ne razumejo, kaj pomeni "teta razapeta", ki ne vedo, koliko največjih glasbenih skupin je tam začelo svojo kariero, ki danes ne slišijo glasu Želimirja Altarca Čička, ki ne vidijo, da Kinđe še danes igra košarko, ki ne razumejo, da so tam potekale tudi ZOI in ki želijo, da mesto Sarajevo nima svoje identitete in ostane brez čustev v betonu.

Barcelona ga je ohranila, zakaj ga ne bi tudi mi? Naj "belo" vlagajo drugam, to mesto pa je kultno in kanton ga mora obnoviti.