Skandalozne izjave Cvijanović in Dodika

Po tem, ko so pripadniki MUP RS in MUP KS opravili preiskavo v redakciji portala Klix.ba v Sarajevu, se je oglasila tudi premierka RS, Željka Cvijanović, ki je dejala, da je za ta dogodek izvedela iz medijev, piše Istinomjer.ba, poroča novinarska agencija Patria.

“Do svobode medijev ni mogoče priti, če se izvajajo določena kazniva dejanja” (…) “Novinarji imajo pravico varovati svoje vire, vendar pa Kazenski zakonik določa, kaj je nepooblaščeno snemanje in predvajanje določenega gradiva. V mojem interesu je, da se odkrije resnica o domnevnem podkupovanju poslancev, da bi državljani lahko živeli v miru”, je dejala Cvijanovićeva v svoji izjavi.

Vprašanje tožilstvu 

Ob tem je dodala, da „predmet o domnevnem podkupovanju poslancev vodi Specialno tožilstvo Republike Srbske in da vsa spoznanja deli z oblastnimi institucijami“.

Spomnimo, da je “Istinomjer” že enkrat poslal vprašanje Specialnemu tožilstvu RS v zvezi s preiskavami primera podkupovanja poslancev in posnetkov pogovora Željke Cvijanović. Čeprav se je vprašanje eksplicitno nanašalo na preiskavo politične korupcije in vprašanje, ali je bila premierka kdaj povabljena na pogovor glede izjav, ki so se slišale na spornem posnetku, je “Istinomjer” prejel le odgovor, da tožilstvo „vodi preiskavo v zvezi s kaznivim dejanjem »Nepooblaščeno prisluškovanje in tonsko snemanje«“.

Po zadnjem javnem nastopu premierke RS, v katerem je poudarila, da Specialno tožilstvo RS vodi preiskavo v »predmetu o domnevnem podkupovanju poslancev«, je “Istinomjer” ponovil svoje vprašanje temu tožilstvu in vprašal, ali res obstaja preiskava v primeru podkupovanja poslancev in kdaj je bila sprožena. Tožilstvo je poslalo naslednji odgovor:

„Specialno tožilstvo vodi preiskavo v zvezi s kaznivim dejanjem Nepooblaščeno prisluškovanje in tonsko snemanje ter v cilju preverjanja navedb iz prijave v zvezi s posnetkom, ki govori o podkupovanju narodnih poslancev, ter izvaja ustrezne ukrepe in dejanja, da bi prišlo do originalnega posnetka, iz katerega bi se lahko ugotovila celotna vsebina posnetega pogovora in njegova avtentičnost“.

Iz tega odgovora je jasno, da v Specialnem tožilstvu RS ne obstajata dva ločena predmeta v tem primeru, temveč gre za en predmet, v katerem je glavni cilj priti do originalnega posnetka pogovora premierke Cvijanović. Tožilstvo je očitno moralo razširiti svoj odgovor glede na izjavo Željke Cvijanović, vendar dejstvo, da sploh niso odgovorili na vprašanje, kdaj je bila sprožena preiskava o podkupovanju poslancev, kaže na to, da gre le za vzporedno preiskavo v okviru že obstoječe, ki se tiče nepooblaščenega snemanja in prisluškovanja. Poleg tega je zanimivo tudi, kako se je tožilstvo nekako ogradilo od preiskave o podkupovanju poslancev na podlagi objavljenega posnetka, češ da izvaja preiskovalna dejanja, ki bi vodila do najdbe originalnega avdio zapisa.

Torej, po lastni priznanju, tožilstvo še vedno ni preverilo navedb iz posnetka, saj »ne poseduje originala«, dokaz za to pa je tudi dejstvo, da premierka RS še ni bila zaslišana na tem tožilstvu. Kakorkoli že, očitno je, da premierka Cvijanović v tem primeru ni govorila resnice, saj nam na tožilstvu niso potrdili, da obstaja ločena preiskava v primeru podkupovanja poslancev.

Vendar pa premierka RS ni edina, ki je uspela dodatno skandalizirati javnost glede tega primera. Ravno v času, ko so združene sile pripadnikov MUP RS in MUP KS razbijale računalnike in preiskovale prostore portala Klix v Sarajevu, je tudi predsednik RS, Milorad Dodik, ponovil svoje nedavno stališče, da je zadovoljen z medijskimi svoboščinami v entiteti, na čelu katere je.

“Absolutno sem zadovoljen s svobodo, ki jo imajo medijski delavci v Republiki Srbski. Politika in zakonodajna struktura nista usmerjeni k delu medijev in tam ni nikakršnih organiziranih prizadevanj in vplivov”, je dejal Dodik na novoletnem sprejemu, ki ga je organiziral prav za predstavnike medijev.

“Apeliral bi za večjo odgovornost za javno izrečeno besedo in več resnice v informiranju. Javno mnenje v Republiki Srbski mora biti stabilno in pozitivno, ne pa depresivno”, je nadaljeval Dodik.

Svoboda medijskih delavcev je bila z vdorom policije v redakcijo najbolj branega spletnega portala v državi kršena na najhujši možni način. Razlog za vstop v redakcijo je bil neodkrivanje vira, ki je temu portalu dostavil posnetek pogovora premierke RS Željke Cvijanović, na katerem je jasno zabeležena zgodba o podkupovanju dveh poslancev v Narodni skupščini RS.

Zaupnost virov 

Vendar pa v BiH na nobeni ravni oblasti ne obstaja zakon, po katerem bi novinarji morali razkriti vire svojih informacij, zato iz tega izhaja, da so s to preiskavo pripadniki MUP RS in MUP KS kršili najmanj pet zakonov.

Akti, ki ščitijo zaupnost novinarskih virov v BiH, so Zakoni o zaščiti pred klevetami (FBiH – člen 9; RS – člen 10), v katerih je skoraj identično besedilo:

(1) Novinar in druga fizična oseba, ki je redno ali poklicno vključena v novinarsko dejavnost iskanja, sprejemanja ali sporočanja informacij javnosti, ki je prejela informacijo iz zaupnega vira, ima pravico, da ne razkrije identitete tega vira. Ta pravica vključuje tudi pravico, da ne razkrije nobenega dokumenta ali dejstva, ki bi lahko razkrila identiteto vira, zlasti ustno, pisno, avdio, vizualno ali elektronsko gradivo. Pravica do nerazkritja identitete zaupnega vira ni pod nobenimi pogoji omejena v postopku, ki se vodi v smislu tega zakona.

(2) Pravico do nerazkritja identitete zaupnega vira ima tudi vsaka druga fizična oseba, ki sodeluje v postopku v smislu tega zakona, ki kot rezultat svojega poklicnega odnosa z novinarjem ali drugo osebo iz prejšnjega odstavka izve identiteto zaupnega vira informacij.

Zakon o kazenskem postopku BiH določa, da se »ne more zaslišati kot priča oseba, ki bi s svojim pričanjem kršila dolžnost varovanja poklicne skrivnosti«, kot takšne osebe pa so omenjeni tudi novinarji, ki imajo obveznost varovanja virov informacij. (ZKP BiH, Člen 82.)

Enako je navedeno tudi v entitetskih zakonih (ZKP RS, Člen 147. in ZKP FBiH Člen 96.)

Enaki pred zakonom 

V BiH pa na drugi strani ne obstajajo predpisi, ki bi predvidevali kršitev zaupnosti novinarskih virov v okviru kazenskega postopka, niti iz drugih razlogov, kot bi bila državna varnost, nacionalni interes ipd. Prav tako ne obstajajo določbe, ki bi predvidevale možnost preiskave prostorov medijev ali novinarjev, zato lahko sklepamo, da ne premierka Cvijanović ne predsednik Dodik ne govorita resnice.

V primeru premierke Cvijanović je neresnica, da so vsi tukaj enaki pred zakonom, ker zakon eksplicitno ščiti zaupnost novinarskega vira, zato MUP nikakor ni mogel izvajati preiskave redakcije Klix-a, glede na to, da sami niso označeni kot tisti, ki so pogovor nezakonito posneli. Kar zadeva Milorada Dodika, je skandalozno trditi, da zakonodajni organi niso usmerjeni k delu medijev v trenutku, ko isti ti organi uničujejo in odnašajo inventar neodvisnega portala, kateremu ni dokazana nikakršna kazenska odgovornost.