
(Patria) - Predstavniški dom Parlamentarne skupščine Bosne in Hercegovine naj bi na današnji seji obravnaval načela predloga zakona o Vrhovnem sodišču Bosne in Hercegovine, katerega predlagatelj je poslanec Denis Zvizdić (NIP).
Pred sejo doma je predvidena seja Ustavnopravne komisije, ki naj bi drugič obravnavala skladnost z Ustavo in pravnim sistemom BiH ter načela predlaganega zakona.
Namreč, Predstavniški dom na seji konec februarja ni sprejel predhodno posredovanega negativnega mnenja Ustavnopravne komisije in ji je predlagani zakon vrnil v ponovno obravnavo in predložitev novega poročila.
Predlagani zakon ureja organizacijo, pristojnost, javnost dela, financiranje in vsa druga vprašanja v zvezi z ustanovitvijo in delovanjem vrhovnega sodišča BiH kot najvišjega kasacijskega sodišča v BiH, ki zagotavlja dosledno razlago prava na območju celotne BiH.
Predlagatelj zakona Denis Zvizdić je že prej povedal, da obstaja več razlogov, zakaj meni, da je ta zakon potreben.
Po njegovih besedah je BiH edina država v regiji, ki nima Vrhovnega sodišča, in edina država v Evropi, ki nima Vrhovnega sodišča ali institucije, ki bi bila enakovredna vrhovnemu sodišču, v smislu organa, ki bo zadolžen za poenotenje sodne prakse.
Zvizdić je navedel, da je potreba po vzpostavitvi vrhovnega sodišča jasno opredeljena tudi v Mnenju o zahtevi BiH za članstvo v EU.
Predstavniški dom naj bi obravnaval tudi načela predloga zakona o dopolnitvah Zakona o obrambi BiH, ki ga je predlagal Dom narodov državnega parlamenta, in sicer po sprejetju predloga Marine Pendeš (HDZ BiH).
Kot je navedeno v obrazložitvi predlaganega zakona, je razlog za njegovo sprejetje zapolnitev pravne praznine v veljavnem predpisu.
Pojasnjeno je, da je s 10. členom Zakona o obrambi BiH določeno, da je Parlamentarna skupščina BiH pristojna za potrditev imenovanja načelnika in namestnika načelnika Skupnega štaba Oboroženih sil; poveljnika in namestnika poveljnika Operativnega poveljstva Oboroženih sil; poveljnika in namestnika poveljnika Poveljstva za podporo Oboroženih sil ter vseh častnikov s činom generala v Oboroženih silah.
Prav tako je določeno, da Parlamentarna skupščina potrdi imenovanja v roku 45 dni od dne, ko ji Predsedstvo BiH posreduje svojo odločitev o imenovanju.
Navedeno je, da veljavni zakon ne določa, kaj se zgodi, ko Parlamentarna skupščina BiH v roku ne potrdi odločitve Predsedstva BiH, "in so bile situacije, ko so osebe opravljale funkcijo brez veljavne odločitve o imenovanju".
Predlagane dopolnitve zakona bi to rešile tako, da bi bil minister dolžan predložiti nov predlog odločitve Predsedstvu BiH, postopek pa bi se ponovil.
Predstavniški dom naj bi obravnaval tudi načela predloga zakona o dopolnitvi Zakona o tujcih, ki ga je predlagal poslanec Nihad Omerović (NIP).
Med drugim naj bi bil na dnevnem redu tudi predlog sklepa o imenovanju Sveta Regulatorne agencije za komunikacije BiH, pa tudi več različnih poročil in več poslanskih pobud.
Komentari (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaJos nema komentara. Budite prvi!
Minuta
Sve →Iz drugih kategorija

Visoki predstavnik ni izbran: Nemci, Francozi in Britanci proti Američanom, nov poskus konec junija























