SEJA DRŽAVNEGA SENATA 22. APRILA Bo HDZ-ju uspelo izglasovati Moniko Mijić v Ustavno sodišče Federacije BiH?

(Patria) - Ko je bil konec januarja preprečen načrt za nadaljevanje seje Državnega senata Parlamenta FBiH pozno zvečer, na kateri naj bi izvolili sodnike Ustavnega sodišča FBiH, je zdaj na dnevni red nove 18. seje, ki naj bi potekala 22. aprila, uvrščena tudi točka izvolitve sodnikov Ustavnega sodišča FBiH.

Za imenovanje sodnikov je potrebna potrditev večine delegatov Državnega senata Parlamenta Federacije, ki so prisotni in glasujejo, zato je bil jasen namen tistih, ki so zadnjega januarskega dne želeli dopolniti Ustavno sodišče FBiH, čemur se je opozicija močno uprla. Mandati so potekli Mirjani Čučković (iz vrst Srbov) in Kati Senjak (iz vrst Hrvatov). V Ustavnem sodišču FBiH ostajajo Aleksandra Martinović (iz vrst ostalih), Vesna Budimir, Edin Muminović, Ajša Softić, Mirko Milićević, Branimir Orašanin, Alen Taletović.

Ustavno sodišče Federacije je sestavljeno iz devetih sodnikov, od katerih so najmanj po dva iz vrst vseh treh konstitutivnih narodov in eden iz vrst ostalih. Ta struktura je določena z Amandmajem XLVIII na Ustavo Federacije iz aprila 2002, s čimer je bila tudi v tej instituciji zagotovljena zastopanost vseh treh konstitutivnih narodov v skladu z znano odločbo Ustavnega sodišča BiH o konstitutivnosti narodov iz julija 2000.

Predsednica FBiH Lidija Bradara je Državnemu senatu poslala dva seznama kandidatov za sodnike. Na enem je predlagala, da se za sodnika iz vrst srbskega naroda imenuje Slaviša Bjelogrlić. Ker ni dobila soglasja podpredsednikov FBiH, je poslala seznam kandidatov, na katerem so poleg Bjelogrlića še Damir Šapina, Anja Pavelka-Vuleta, Adis Abdić, Tanja Hadžagić, Smajo Šabić in Ognjen Gašović. Pri tem seznamu je jasno, da mora biti sodnik izvoljen iz srbskega naroda.

Vendar pa pri drugem seznamu pripadnost konstitutivnim narodom ni relevantna. Kljub dejstvu, da se sodnica Kata Senjak izreka kot Hrvatica, namesto nje ni nujno izvoljen sodnik iz vrst hrvaškega naroda, saj tudi z njenim odhodom v pokoj v sodišču ostajata dva sodnika iz vrst hrvaškega naroda, torej toliko, kolikor predpisuje Ustava FBiH. Na tem seznamu, ki je star dve leti, je Monika Mijić, vršilka dolžnosti agentke BiH pred Evropskim sodiščem za človekove pravice v Strasbourgu, za čigar izvolitev se zavzema HDZ BiH.

Ker Bradara tudi za ta seznam ni dobila soglasja podpredsednikov FBiH, je Državnemu senatu poslala seznam, na katerem je prvorangirana Jasminka Džumhur. Za njo je Mijićeva, sledijo pa ji Senad Osmić, Boris Barun, Tanja Hadžagić, Izmir Hadžiavdić, Željko Škarica in Samir Zuparević.

Na isti seji naj bi delegati najprej obravnavali Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prispevkih - skrajšani postopek, ki ga je Predstavniški dom že sprejel. Načrt je, da se spremembe tega zakona, s katerimi se znižuje stopnja prispevkov na plače, začnejo uporabljati 1. julija 2025.

Na dnevnem redu je tudi Osnutek zakona o dejavnosti psihologov v Federaciji Bosne in Hercegovine ter Odločba o izdvajanju sredstev v Sklad solidarnosti Federacije Bosne in Hercegovine za leto 2025.

Glede imenovanj, poleg sodnikov Ustavnega sodišča FBiH, naj bi se delegati izjasnili tudi o imenovanju članov Neodvisnega odbora in imenovanju članov Upravnega odbora Radia-televizije Federacije Bosne in Hercegovine.

Čeprav so ta imenovanja (NO, UO RTV FBiH) že minila v Predstavniškem domu Parlamenta FBiH, se pričakuje burna razprava zaradi članov Upravnega odbora RTV FBiH, kamor je bil predlagan Zoran Krešić, čigar stališča že dolgo niso več v domeni novinarskega, temveč politično-HDZ-ovskega delovanja, zaradi česar je bil tudi nagrajen s tem položajem.