Seja 15. oktobra: Kdo je kriv za zastoj BiH na poti v EU, zahtevali seznam investicijskih projektov iz Reformske agende

(Patria) - V sredo, 15. oktobra, bo potekala 31. nujna seja Predstavniškega doma PS BiH, na čigar dnevnem redu je ena točka dnevnega reda "Nadaljevanje evropske poti Bosne in Hercegovine s poudarkom na sprejetju Programa reform za izvajanje Načrta rasti za Zahodni Balkan", katere predlagatelji so poslanci: Jasmin Emrić, Šemsudin Mehmedović, Elvisa Hodžić, Aida Baručija in Nihad Omerović.

Ne glede na to, da je Svet ministrov BiH 30. septembra sprejel dokument Reformske agende, predlagatelji pričakujejo, da bo seja potekala.

Poslanec Šemsudin Mehmedović je za Patrijo dejal, da bo vztrajal pri sklicu seje.

"Niso več pomembni samo denar, ampak zastoj na poti BiH v EU", je dejal Mehmedović.

Dokument Reformske agende ni znan širši javnosti, pa tudi večini poslancev v Predstavniškem domu PS BiH. Ta dokument še vedno analizirajo institucije Evropske unije, prihodnji teden pa v BiH prihaja tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

Pet poslancev je v svoji zahtevi navedlo, da zahtevajo informacije o zastoju na poti v EU, Inicijativa za spremljanje vključevanja BiH v EU pa je od poslancev zahtevala tovrstno razpravo.

Zaradi nesprejetja Reformske agende je bila BiH julija kaznovana z zmanjšanjem sredstev, ko je izgubila 108 milijonov evrov. Čeprav je bila Reformska agenda sprejeta zadnji dan postavljenega dodatnega roka, oblasti BiH še niso obveščene, ali dokument izpolnjuje vse pogoje, da bi bil verificiran in na podlagi katerega bi BiH lahko črpala denar iz Načrta rasti.

Prav ta seja Predstavniškega doma PS BiH bi morala dati odgovore na vprašanja, kakšni projekti so načrtovani, katerih reform se je BiH zavezala in ali je to v skladu z Mnenjem Evropske komisije.

Za to sejo je bila zahtevana prisotnost predsedujoče Sveta ministrov Bosne in Hercegovine Borjane Krišto, vseh članov Sveta ministrov Bosne in Hercegovine in direktorice Direktorata za evropske integracije.

Zahtevali so tudi seznam investicijskih projektov, ki bi ga moral Dom pred sejo prejeti.

Znano je tudi, da oblasti BiH niso sprejele dveh zakonov, ki ju je Evropska komisija jasno zahtevala, Zakona o VSTV-ju in Zakona o sodiščih (Sodbi BiH), niti ni bil imenovan glavni pogajalec.