Spominjanje hrabrega, evropskega intelektualca Predraga Matvejevića

SARAJEVO, (Patria) - Prvo obletnico smrti velikega bh. in evropskega intelektualca Predraga Matvejevića je Akademija znanosti in umetnosti Bosne in Hercegovine obeležila s spominom na njegov lik in polivalentno delo neprecenljive vrednosti. 

Svoje opazke o tej duhovni vertikali in resnični instituciji, ki jo je s svojim pisateljskim delom in političnim aktivizmom za življenja ustvaril, so predstavili akademiki Zdenko Lešić, Hanifa Kapidžić Osmanagić, Vladimir Premec in Slavo Kukić, dopisni član te elitne ustanove.

K razkrivanju in analiziranju Predragovega dela s strani udeleženih v počastitev je znatno prispeval prof. dr. Duraković, ki je zbirko vtisov udeležencev nadgradil s svojimi jedrnatimi, a prepričljivimi, dejstvi podprtimi komentarji.

V uvodnem nagovoru je prof. dr. Esad Duraković predstavil tezo, da je bil Matvejević avtentični Mostarčan, in trdil, da jih krasi lastnost „kolektivnega občutka, da so državljani sveta“, torej kozmopoliti. Potrdil je, da je Predrag to pripadnost potrdil in dokazal na najboljši način, s tem ko je afirmiral temeljne vrednote sodobne civilizacije, človekove pravice in svoboščine v vseh segmentih življenja.

Akademik Zdenko Lešić se je v svojem nagovoru osredotočil na Matvejevićev življenjepis in ugotovil, da je iz rojstnega Mostarja v svoja dela prenesel duh Sredozemlja.

- Predrag je vračal možnost ponovnega skupnega življenja, saj je menil, da so vsi narodi na teh območjih stoletja povezani in odvisni drug od drugega. Iz Mostarja je odnesel svoje življenjsko breme.

Lešić je izpostavil zelo pomembno dejstvo, ko govorimo o Matvejevićevi vzornosti, ki je v resnici predstavljala spiritus movens vseh njegovih zelo vsebinskih, zapletenih in energičnih aktivnosti. Gre za Jean Paula Sartra, francoskega filozofa, romanopisca, esejista in dramatika, tvorca ateističnega eksistencializma, ki se je izkazal tudi na političnem področju („Kritika dialektičnega uma“). Privlačila ga je poudarjena aktivistična stran tega filozofa in Predrag je postal resnični in nepopustljivi borec za svobodo. Lešić je izpostavil vse vidike svobode, kot jih je zagovarjal, kot so svoboda mišljenja, svoboda javne besede, svoboda izbire in ustvarjanja itd. 

Poudaril je, da je Matvejević uporabljal literaturo kot sredstvo za tako plemenito poslanstvo in da je to v bistvu predstavljalo orožje v tem smislu. Od domačih vzornikov je imel Krležo, s katerim je zgodaj začel sodelovati. Akademik Lešić v svoji analizi ni mogel zaobiti kapitalnega dela Sredozemski brevijar, trdeč, da je to hkrati polimorfno delo – kompendij, študija in avtentičen esej, s katerim je dokončno odprl vsa evropska univerzitetna vrata. Prav zaradi tega je težko oceniti toliko „neomejenih misli, narativnih biserov in draguljev“.

Prof. dr. Slavo Kukić je s svojega vidika osvetlil Matvejevićevo delo in njegovo aktivnost, ki jo je kazal zlasti v najtežjih časih za Bosno in Hercegovino. Dejal je, da je znal prepoznati zlo in „deloval je na pravi način s pogumom, ki je značilen le za resnične intelektualce“. Spomnil je na njegov dvojni naziv akademika, da je častni meščan Sarajeva z vrsto priznanj v Evropi.

- Matvejević je izjemna, markantna osebnost, ki jo je zaznamoval intelektualni pogum. V zlih časih se je oglašal z dobrimi, človeškimi nasveti in idejami, branil je ogrožene v Sarajevu in Mostarju. Predrag je v resnici postal simbol skupnosti, svobode, strpnosti. Eden redkih, ki je javno dvignil glas proti nacionalizmu in odpravljanju državljanskih pravic in svoboščin. Ponosil se je s tem, da je imel tri domovine: Bosno in Hercegovino, Hrvaško in Italijo, je poudaril Kukić in dodal, da je imel nenavaden pogum v boju za socialno pravičnost in bolj človeško družbo.

Akademik Vladimir Premec se je v svojem čustvenem nastopu spomnil več srečanj z Matvejevićem, zlasti med srečanjem profesorjev v Strasbourgu, kjer se je govorilo o perspektivah novonastalih držav z območja nekdanje Jugoslavije. Poudaril je, da je bil pravzaprav pobudnik tega velikega in pomembnega srečanja prav Matvejević, ki je začutil potrebo po iskanju poti za iskanje ugodne rešitve za vse narode. V tej njegovi akciji združevanja je Premec prepoznal Krležijanstvo v Matvejeviću, to željo po prizadevanju za bolj človeško skupnost.

- V Brevijarju, ki ga je gradil vse življenje, je mogoče videti njegovo skrb in boj za Bosno in Hercegovino, saj se v njem odraža enakopravnost naše države z Evropo, je dejal Premec in izrazil vidno potrtost in žalost zaradi izgube humanista in intelektualne gmote, kakršen je bil Matvejević.

Hanifa Kapidžić Osmanagić se je osredotočila na Matvejevićevo knjigo Naš kruh, v kateri se je avtor pokazal kot antropolog, ki svoje zanimanje nenehno širi na vsa področja. On je, je potrdila Hanifa, bil okupiran s temo Sredozemlja, pri čemer je podal obilico podatkov o zgodovini, življenju človeka, o naravi, medsebojnih vplivih in s tem bogatenju skupnosti itd. Hanifa je izrazila mnenje, da je Brevijar v resnici potopisni esej, napisan z znanstveno natančnostjo, knjiga Naš kruh pa je nastala kot odraz sanj o kruhu, ki ga je pogosto sanjal v otroštvu.

- Knjiga o kruhu je tisto, kar je postal sam – kruh – je zaključila Hanifa Osmanagić.