Spomin na 5. april: Dan, ko sta bila obranjena Sarajevo in BiH!

V Sarajevu so se 5. aprila 1992. leta zgodile demonstracije za mir, na katerih so državljani glavnega mesta BiH zahtevali od srbskih agresorskih sil, da odstranijo barikade in se umaknejo, piše novinarska agencija Patria.

Pripadniki SDS-a, ostrostrelci so streljali s strehe hotela Holliday Inn na demonstrante.

Po demonstracijah, ki so potekale na Marijin Dvor, so zbrani državljani krenili proti takratnemu mostu Vrbanja.

Ko je množica krenila proti mostu, so se zaslišali streli iz bližnjih objektov. Najprej je bila ustreljena Suada, nekaj minut kasneje pa še Olga.

Suada je na smrtni postelji vprašala: "Je to res Sarajevo?", Olga je umrla na poti do bolnišnice. Več oseb je bilo tisti dan ranjenih, med njimi tudi otroci.

Na mostu, kjer sta bili umorjeni, je postavljena spominska plošča njima dvema kot prvima žrtvama agresije v Sarajevu.
Na plošči piše: "Kap moje krvi je tekla in Bosna ni presahnila."

Tega 5. aprila 1992. leta nikoli ne bo pozabil niti Dragan Vikić, poveljnik Posebne policije MUP-a RBiH.

-Spomnim se tistega stampeda na mostu Vrbanja, rafalov z Vrace, streljanja iz okoliških zgradb na Marin Dvoru... Na žalost sta bili takrat nečloveško umorjeni Olga Sučić in Suada Dilberović. Kri je bila prelita, agresor je poslal jasno sporočilo, kaj se nam pripravlja. Spomnim se letal JLA, ki so leteli nad našimi glavami, le sto metrov nad Sarajevom. Strahovali so ljudi, prebijali zvočni zid. To je bil znak, da nič več ne bo tako kot prej. Srbski nacionalisti so imeli jasen cilj, to je ustvarjanje velike Srbije. Morali smo se boriti, spomini so vojnega poveljnika.

Prebudil se je tudi upor med državljani, poudarja, saj so vsi, ki so BiH čutili kot svojo državo, želeli boriti - drugače ni bilo mogoče...

-Tisti dan sem videl v očeh ljudi, da Sarajevo ne bo padlo, da bomo zaustavili ta močan stroj, čeprav goli in bosi. In tako je tudi bilo. Sarajevo se je sprva branilo, kajti če bi padlo, kdo ve, kaj bi bilo z nami. Bosna in Hercegovina ne bi več obstajala, poudarja Vikić.

Danes, 20 let po vojni, vse ostaja pri spominih.