SPOMIN NA 14. ZOI Ali se lahko kdaj ponovi sarajevska pravljica

SARAJEVO, (Patria) - Na današnji dan pred 37 leti je bilo Sarajevo središče sveta, ko so 8. februarja 1984. odprli 14. zimske olimpijske igre na stadionu Koševo. Čeprav je bilo pred samo olimpijado prijetno vreme brez snega, je v noči s 7. na 8. februar začel padati sneg. Nekdanji klimatolog Zveznega hidrometeorološkega zavoda Željko Majstorović, ki je leta 1984 opravljal funkcijo poveljnika enote, zadolžene za čiščenje snega na stadionu Koševo, je povedal, da je bilo uro pred uradnim začetkom iger vse počiščeno in pripravljeno za ta veličastni dogodek.

Mednarodni olimpijski komite je leta 1978 v Atenah izbral Sarajevo za organizatorja 14. zimske olimpijade. 

Mesto pod Trebevićem je dobilo organizacijo pred japonskim Saporom in švedskim Göteborgom.

Priprave na olimpijado so trajale leta, treba je bilo zgraditi zmogljivosti, infrastrukturo, prizorišča... Zgrajeni so bili Skenderija, dve ledeni dvorani, hotel Holiday Inn, olimpijsko naselje na Mojmilu in Dobrinji, dvorana Zetra, bob proga na Trebeviću, skakalnice celo leto pred OI. Otvoritev XIV zimskih olimpijskih iger je spremljalo okoli 60.000 Sarajevčanov na stadionu Koševo in okoli dve milijardi ljudi prek televizije. Olimpijski plamen je prižgala drsalka Sanda Dubravčić.

Igre so potekale od 8. do 19. februarja. Na 14. ZOI je sodelovalo 1.272 športnikov iz 49 držav, poročalo pa je več kot 4.500 novinarjev. V programu so bili alpsko smučanje (Bjelašnica in Jahorina), bob in sankanje (Trebević), hokej in umetnostno drsanje (Zetra in Skenderija), biatlon, nordijsko smučanje in skoki (Igman). Koncept, da se v krogu 25 km izvedejo vse discipline, do takrat še ni bil viden.

  

Igre so med udeleženci in tudi med gledalci ostale v zelo lepem spominu. Gostiteljem je bilo še posebej všeč, da je slovenski alpski smučar Jure Franko osvojil srebrno medaljo v veleslalomu - prvo medaljo, ki jo bo Jugoslavija dobila na zimskih olimpijadah. Franka so Sarajevčani na smučišču bodrili s transparenti, na katerih je pisalo "Više volimo našeg Jureka, nego domaćeg bureka" ali krajše "Volimo Jureka, više od bureka".

Vendar so bile največje zvezde sarajevske olimpijade udeleženke v umetnostnem drsanju. Najboljši vtis je pustil britanski par Jayne Torvill in Christopher Dean, ki sta osvojila zlato medaljo. Na igrah je zlato medaljo dobila tudi vzhodnonemška drsalka Katarina Witt, ki jo je prav sarajevska olimpijada naredila za eno največjih športnih ikon konca 20. stoletja.

Na slovesnosti ob zaključku zimskih olimpijskih iger, 19. februarja, je takratni predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Juan Antonio Samaranch dejal, da je Sarajevo najboljši organizator zimskih olimpijskih iger do takrat v njihovi zgodovini. "Nasvidenje drago Sarajevo", so bile besede Juana Antonia Samarancha.

IZBIRA MASKOTE VUČKA

Maskota sarajevske olimpijade je bil Vučko, eden najbolj prepoznavnih simbolov Sarajeva. Bralci jugoslovanskih časopisov so bili povprašani, naj izberejo maskoto zimskih olimpijskih iger 1984 s seznama 6 finalistov. Zmagovalec je bil Vučko, mali volk, ki ga je oblikoval slovenski oblikovalec in ilustrator Jože Trobec. Ostali finalisti so bili veverica, jagnje, planinska koza, dikobraz in snežna kepica. V kratkih risankah, ki so jih predvajali pred prenosom neke športne discipline, je bil Vučko običajno prikazan kot neroden simpatičen športnik, ki ni ravno vešt športnih nastopov. Pevec Zdravko Čolić je sinhroniziral glas Vučka v špici.

Še danes je na številnih spletnih straneh za prodajo na daljavo mogoče najti številne spominke iz Sarajeva iz leta 1984, med katerimi so značke, pločevinke Coca-Cole, športna oprema, igrače Vučka ali številni drugi predmeti.