SIPA potrdila poskus aretacije Dodika

(Patria) - Pripadniki Državne agencije za preiskave in zaščito (SIPA) so se za kratek čas pojavili pred stavbo Vlade RS v Vzhodnem Sarajevu, kjer se je nahajal predsednik entitete Milorad Dodik, za katerim je bila razpisana tiralica.

Po obisku Šekovićev, kjer je govoril o projektu vzhodne plinske povezave, se je Dodik odpravil v Vzhodno Sarajevo v stavbo Vlade RS, oddaljeno po cesti manj kot dva kilometra od sedeža SIPA-e, kjer je imel sestanek, po katerem je bila napovedana tudi novinarska konferenca.

Medtem ko so snemalci snemali dele sestanka, so vozila SIPA-e pripeljala pred Vlado in po nekaj minutah območje zapustila.

- Lahko potrdim, da so bili pripadniki SIPA-e v upravnem centru Vlade RS v Vzhodnem Sarajevu, v zvezi z izvajanjem ukaza Sodišča BiH v zvezi s kaznivim dejanjem neizvrševanja odločbe Ustavnega sodišča.

Poskusili smo izvesti ukaz, vendar so pripadniki SIPA-e naleteli na odpor MUP-a - je za Detektor povedala tiskovna predstavnica SIPA-e Jelena Miovčić.

Darko Ćulum, ki je še vedno uradno direktor SIPA-e, je za Detektor dejal, da on "s tem nima ničesar, niti ne ve, kdo ima".

Pred več kot mesecem dni so bili za Dodika in premierja RS Radovana Viškovića ter predsednika Narodne skupščine RS Nenada Stevandića razpisani centralni tiralici.

Prej jim je Sodišče BiH odredilo pripor, potem ko so zavrnili, da bi se pojavili na zaslišanju na Državnem tožilstvu BiH, ko je bila zoper njih sprožena preiskava zaradi rušenja ustavnega reda.

Sodišče BiH je 26. februarja s prvostopenjsko sodbo obsodilo Dodika na eno leto zapora in šest let prepovedi opravljanja funkcije predsednika zaradi nespoštovanja odločb visokega predstavnika.

Z isto sodbo je bil oproščen Miloš Lukić, vršilec dolžnosti direktorja "Uradnega glasila RS".

Dodik je bil spoznan za krivega, da je od 1. do 9. julija 2023. v Banjaluki, zavestno in vedoč, da je visoki predstavnik Christian Schmidt sprejel odločbo, s katero se prepreči začetek veljavnosti Zakona o neupoštevanju odločb Ustavnega sodišča BiH z dne 1. julija istega leta, ter odločbo, s katero se prepreči začetek veljavnosti Zakona o spremembi Zakona o objavljanju zakonov in drugih predpisov RS, sprejemal ukrepe z namenom nadaljevanja zakonodajnega postopka, neupoštevajoč in neizvajajoč odločb visokega predstavnika.

Na to sodbo sta se pritožila tako tožilstvo kot obramba.