SIPA 'aranžirala aretacije', tožilca 'dež preprečil prihod': Kriza v BiH prerasta v anarhijo

Napisala: Amina Čorbo-Zećo

V senci odločitve visokega predstavnika Christiana Schmidta, s katero je bil ustavljen finančni tok političnih strank SNSD in Združena Srbija iz javnih prihodkov, je včeraj pozornost javnosti pritegnil poskus inšpektorjev Državne agencije za preiskave in zaščito (SIPA), da bi izvedli nalog Tožilstva BiH in aretirali predsednika Republike Srbske, Milorada Dodika.

Pred stavbo vlade RS v Vzhodnem Sarajevu je namreč prispelo le pet inšpektorjev SIPA. Eden od njih je opazno nosil mapo v roki, medtem ko so jih hkrati pričakali pripadniki Posebne protiteroristične enote (SAJ) MUP-a Republike Srbske, oboroženi z dolgimi cevmi. Njihova prisotnost je bila jasno demonstracija sile, inšpektorjem SIPA pa je bil onemogočen dostop do predsednika entitete.

Postavlja se vprašanje – kdo je sprejel odločitev, da prav ti inšpektorji odidejo na takšno nalogo in po čigavem nalogu?

Za agencijo Patria so iz SIPA povedali, da je odločitev sprejelo vodstvo:

"Odločitev o postopanju po odredbi Sodišča BiH je sprejelo vodstvo Državne agencije za preiskave in zaščito – SIPA," so sporočili za NAP.

Dodali so tudi, da je bil o vsem obveščen postopek tožilec. Vendar pa se je za razliko od podobnih situacij v preteklosti, sinoči ni pojavil na terenu. Spomnimo se – med aretacijo Živka Budimirja v stavbi Predsedstva BiH, so bili prisotni tožilci Oleg Čavka in Dijana Kajmaković. Prav tako so bili v stavbi vlade FBiH, med preiskavo v primeru Fadila Novalića, prisotni Džermin Pašić in Mirza Hukeljić skupaj s pripadniki SIPA.

Torej, ni nenavadno, da je tožilec prisoten. Sinoči pa to ni bil primer. Morda slika z mesta dogodka – za razliko od prejšnjih – "ni bila zaželena"?

Iz SIPA poudarjajo, da tožilec ni dolžan biti prisoten, saj so bile aktivnosti predhodno dogovorjene in natančno opisane v odredbi:

"Poleg osebne prisotnosti obstajajo tudi drugi načini komunikacije in koordinacije s tožilci v zvezi s policijskimi aktivnostmi," pravijo iz Agencije.

Kljub temu ostaja vprašanje: če je bilo predhodno ocenjeno, da je aretacija Milorada Dodika visoko tvegana, kako je mogoče, da se na teren pošlje le nekaj inšpektorjev, brez zadostne zaščite in podpore?

Iz SIPA odgovarjajo:

"SIPA, ob spoštovanju zakonskih predpisov, operativno odloča, kdaj in kako bo postopala v konkretnem in vseh drugih primerih."

Kljub vsemu pa ostaja grenak občutek in dvom v resnične namere same "akcije". So res poskusili aretirati Dodika? Ali je bil cilj le, da se formalno "pokažejo" in bodo pričakovano ovirani?

Saj, če bi res obstajal resen namen, bi se to lahko storilo že prej. Brez spektakla, a z učinkom. Mapo pod roko – pa pot v Banja Luko.

Zgodba, da se je s tem "inkriminiral" tudi MUP RS, prav tako deluje kot slaba opravičilo. Isti MUP je bil že predhodno inkriminiran z nepostopanjem po tiralici Sodišča BiH, ki se nanaša prav na Milorada Dodika.

Še posebej je pomenemolčečnost Tožilstva BiH. Javnost še vedno ni dobila odgovora – ali je bila preiskava razširjena na druge visoke funkcionarje, razen na Milorada Dodika, Nenada Stevandića in Radovana Viškovića?

Medtem ko Schmidt sprejema poteze brez primere, politična in institucionalna kriza v Bosni in Hercegovini vstopa v novo, nevarno fazo. In javnost z pravico zahteva odgovore – ne le od mednarodne skupnosti, temveč tudi od domačih institucij, ki imajo, vsaj na papirju, še vedno pristojnosti.