Sindikat proti uvozu delovne sile, dokler se domačim delavcem ne zvišajo plače

Masovno odhajanje delavcev iz naše države je povzročilo uvoz delovne sile iz drugih držav. In medtem ko delodajalci zahtevajo nadaljnjo liberalizacijo uvoza, sindikalisti opozarjajo: To bi lahko vodilo do zloma sistema.

Gradbeništvo, industrijska dejavnost, ponudniki transportnih storitev in gostinsko-turistična panoga se najbolj soočajo s pomanjkanjem delovne sile. Razlog je splošno znan: delavci iz BiH, sezonski ali stalno zaposleni, množično zapuščajo našo državo, podatki pa kažejo, da na ravni Bosne in Hercegovine primanjkuje okoli 30.000 delavcev za deficitarna delovna mesta. Zato se delodajalci obračajo k uvozu tuje delovne sile in zahtevajo poenostavitev postopkov. Pravijo, da kvota okoli 1.400 delavcev na državni ravni ni dovolj. Zato bi, sporočajo, morali slediti primeru sosednje Hrvaške.

"Ukinili so kvote in uvedli letno raziskavo trga dela. Razglasijo poklice, ki so deficitarni, in za te poklice brez biroja, brez kakršnih koli postopkov uvažate delovno silo. Prijavite, seveda, po postopku na MUP, Biro za tujce, da bi dobili dovoljenje za bivanje, vendar je za ta poklice prost uvoz," navaja Adnan Smailbegović, predsednik Združenja delodajalcev FBiH.

Če že ne bi sledili primeru Hrvaške, poudarja naš sogovornik, potem lahko vsaj za začetek prakso iz Republike Srbske uporabimo tudi v Federaciji. V RS so postopki namreč olajšani, med drugim tudi zato, ker ni nostrifikacije diplom. Prav Edin Dacić, lastnik pohištvene tovarne v Prnjavoru, je letos zaposlil šest delavcev iz Bangladeša, ker je lani, kljub zvišanju plač, izgubil 10 odstotkov zaposlenih. Sedaj pričakuje še štiri tuje delavce in poudarja:

"To zdaj ni poskus, da bi jim manj plačali, da bi znižali plače, ampak samo zapolnjujemo prazna delovna mesta in oni ne dobijo, naši novi kolegi, slabše plače kot naši domači ljudje. Vodimo računa tudi o tem, da se davki in prispevki ter vse obveznosti do države tudi za njih poravnajo."

Enako trdijo tudi iz Zveznega združenja delodajalcev. Vendar je skepsa opazna v Zvezi samostojnih sindikatov BiH. Poudarjajo, da bi liberalizacija predstavljala nevarnost za domačo delovno silo in da bi se morali najprej namesto uvozu tujih delavcev posvetiti ohranjanju domačih.

Glede na RS pravijo, da so tam morda poenostavljene procedure, vendar so prav tako, za razliko od Federacije, znižani prispevki, s čimer je omogočeno zvišanje plač. 

"Prav obstaja bojazen, da bo prišlo do statusa quo, še posebej glede plačevanja dela in cene dela. Za zdaj, kolikor vidim, se daje prednost samo kvalificirani delovni sili, govorimo o poklicih, ki jih gospodarstvo potrebuje, še posebej realni sektor. Do neke mere je to mogoče razumeti, vendar brez jasnih pokazateljev, brez jasnih dialogov in razprav, še posebej znotraj trilaterale - delodajalci, vlada in sindikati - brez tega zagotovo ne bomo imeli soglasja in bomo še naprej nasprotovali takšnemu ukrepu," sporoča predsednik Zveze samostojnih sindikatov BiH Mevludin Bektić.

Ker naša država razpolaga z na daleč znano kakovostno delovno silo, ki jo iz meseca v mesec, na žalost, izgublja, delavci pa zahtevajo le osnovno - dohodke, s katerimi bi lahko pokrili osnovne življenjske stroške. Zato iz Sindikata sporočajo, da je čas, da se država in vse ravni oblasti obrnejo k domačim, da bi šele nato lahko govorili o tujih.