Seja v Bruslju je pokazala pravo obličje mehanizma usklajevanja: Kaj bomo v EU, če bo BiH izgubila državnost!?

Piše: Amina Čorbo Zećo

Svet ministrov BiH je mehanizem usklajevanja tajno sprejel na seji 26. januarja 2016. Kaj ta v resnici pomeni v odnosih med Evropsko unijo in BiH, smo lahko videli včeraj v Bruslju, ne vem le, ali se je Denis Zvizdić, ki je ponosen na to obdobje svojega političnega delovanja, zavedel tega okornega aparata, ki ga 'krasijo' izključno blokade.

Več kot 100 ljudi je bilo v Bruslju, ta izlet bo stal milijon KM, odšli so praznih rok, iz Bruslja pa prinesli le to, kar se je dalo kupiti na božičnih razprodajah. Resnica je namreč ta, da sta Borjana Krišto in Oliver Varhelyi Zvizdićev 'mehanizem usklajevanja' iz njim znanih razlogov preselila v Bruselj. Krišto je zagotovo želela pokazati, da bodo kantoni igrali ključno vlogo, enako kot Milorad Dodik zagovarja tezo, da brez Republike srbske ni poti v Evropsko unijo. Mi pa očitno nimamo nikamor, saj je bila številčna delegacija iz Bruslja vse, samo ne država BiH.

Napačno je poročanje medijev, da so bili v Bruslju zastopani vsi nivoji oblasti v BiH, če vemo, da člani Predsedstva BiH tam niso bili.

Tako je popolnoma zgrešeno postavljen mehanizem usklajevanja, pri katerem se bo spraševalo 14 vlad, vse razen najvišjega izvršnega organa BiH, in to tistega, ki je pristojen za zunanjo politiko BiH, kamor vsekakor spada tudi pot BiH v EU.

Evropska unija od svojih članic, pa tudi držav, ki so na poti, da to postanejo, zahteva, da so vse politike v celotni državi medsebojno usklajene in da imajo enak cilj pri integracijskih procesih v EU ter da se učinkovito izvajajo. Zahtevajo tisto, česar sami nimajo, saj Madžarska, Nemčija, Nizozemska, Francija vse pogosteje nasprotujejo širitvi in zagotovo ne govorijo z usklajenim bruseljskim jezikom.

Kako je torej mogoče, da se od BiH zahteva takšen usklajen jezik, in to v mehanizmu, kjer ima več kot polovica od 14 vlad diametralno nasprotna stališča in pojmovanja obstoja Bosne in Hercegovine. Ker na primer Republika srbska teži k odcepitvi, medtem ko imajo kantoni s hrvaško večino svoja pravila igre, in ta niso nikakor usmerjena k blaginji BiH in njeni izgradnji v moderno evropsko državo.

Zakaj je potem najštevilčnejša delegacija potovala v Bruselj in kaj se je pravzaprav želelo pokazati s to sejo, za katero nekateri pravijo, da je minila odlično, da so vsi govorili z enim glasom, če vemo, da so se danes že vsi ponastavili na začetne nastavitve. Vsi na svoje.

Ker je mehanizem usklajevanja, takšen, kot je bil sprejet, le nadaljnji način legalnega blokiranja napredka BiH proti Evropski uniji in vzorec, kako dodatno razlastiti in razgraditi našo državo.

Legitimno je torej vprašati se, ali bo in kakšen obliki državnosti ostal Bosni in Hercegovini, ki bi se vključila v družino evropskih držav. In kaj nam pomeni EU, če do končnega pristopa, če do njega kdaj pride, ne bomo imeli države Bosne in Hercegovine!

Ker to, kar smo videli včeraj v Bruslju, niso državni posli, temveč posmeh državnosti BiH, ki ga bomo plačali milijon mark.

Morda je bil Varhelyiju, kot Madžaru, Viktorjevemu človeku, prijatelju Milorada Dodika, cilj, da v Bruselj pripelje razglašen orkester (ne)usklajene oblasti Bosne in Hercegovine, ki še ni opredelila niti, kaj hoče, kaj šele, kako do tega priti.

Taka slika je zagotovo povzročila zmedo pri predstavnikih urejenih držav EU, še posebej tistih, ki iz svojih razlogov nasprotujejo širitvi. Slika, ki so jo videli na Drugem političnem forumu, jih bo zagotovo prepričala, da imajo popolnoma prav, saj, če delegacijo države s približno tremi milijoni prebivalcev predstavlja več kot 100 ljudi na srečanju, označenem “na visoki ravni”, potem je vsak resen pogovor s takšno državo nemogoč.