Varnostni sektor BiH brez nadzora od septembra 2014!

Vojaške, policijske in obveščevalno-varnostne institucije Bosne in Hercegovine že mesece niso pod parlamentarnim nadzorom in nadzorom zaradi zamude pri oblikovanju oblasti na entitetni oziroma državni ravni, opozarja Center za varnostne študije, poroča bh. novinska agencija Patria.

- Po tem, ko je poteklo več kot dva meseca od potrditve rezultatov splošnih volitev, se Bosna in Hercegovina ne more pohvaliti z rezultati na področju konstituiranja zakonodajne oblasti, s čimer pride do izraza tudi nedoslednost demokratičnih norm političnega sistema na področju parlamentarnega nadzora. Nemogočnost političnih voditeljev, da dosežejo dogovor o oblikovanju kantonalnih skupščin in ustvarijo pogoje za zapolnitev Doma narodov Federacije Bosne in Hercegovine, neposredno paralizira delo Parlamentarne skupščine Bosne in Hercegovine, tj. vzpostavitev Doma narodov, kot tudi stalnih delovnih teles obeh domov Parlamentarne skupščine BiH.

Odlog konstituiranja zakonodajne oblasti v BiH, ter šest stalnih skupnih komisij, kolikor jih deluje v obeh domovih PS BiH, po podobnem scenariju iz leta 2010, naredi to državo manj varno, oziroma jo oropa nadzora, ki naj bi omogočil, da institucije, zadolžene za zagotavljanje varnosti, delujejo učinkovito in uspešno v okviru vladavine prava. Spomnimo, da je takrat Dom narodov Parlamentarne skupščine BiH izvoljen več kot sedem mesecev po potrditvi volilnih rezultatov, medtem ko je oblikovanje komisij, še posebej skupnih obeh domov PS BiH, trajalo še nekaj tednov. Ne smemo pozabiti, da nekatere od teh komisij, kot je Skupna komisija za obrambo in varnost, izvajajo nadzor in kontrolo nad 15 obrambnimi in varnostnimi institucijami na državni ravni.  

Zato opozarjamo na problem, da od konca mandata prejšnjega sklica delegatov Doma narodov PS BiH nimamo situacije, da nihče ne nadzoruje dela posameznih institucij in varnostnih agencij, kot so Ministrstvo za obrambo BiH, Ministrstvo za varnost BiH, Obveščevalno-varnostna agencija BiH, Državna agencija za preiskave in zaščito, kot tudi mnoge druge institucije na državni ravni.

Če temu dodamo, da po vzpostavitvi mehanizmov parlamentarnega nadzora, skoraj po pravilu, nobena komisija, niti Parlament, ne podvrže tega "praznega" obdobja preverjanju, potem je brez dvoma varnostni sektor prepuščen samemu sebi. Vse to na nek način uvršča BiH med države, ki delujejo brez parlamentarnega nadzora in nadzora svojega varnostnega sektorja, ter ki jih je mogoče šteti le za nedokončane demokracije ali demokracije v nastajanju.

Eno od najbolj perečih vprašanj, povezanih z neobstoječim parlamentarnim nadzorom, je neposredno povezano tudi z mednarodnimi obveznostmi Bosne in Hercegovine. Namreč, v cilju prispevka k mednarodnemu miru in varnosti na svetu, je bila prva rotacija pehotne enote Oboroženih sil BiH poslana v novo misijo podpore miru koalicijskih sil v Afganistan 26. decembra lani, in sicer na podlagi Odločitve Predsedstva BiH, sprejete tri dni prej. Člen 6. Zakona o udeležbi pripadnikov OS BiH, policistov, državnih uslužbencev in drugih zaposlenih v operacijah podpore miru in drugih dejavnostih v tujini, predvideva, da če Parlamentarna skupščina BiH ne potrdi odločitve Predsedstva v roku 60 dni, se odločitev šteje za zavrnjeno in se bodo vse dejavnosti za njeno izvajanje ustavile. Si lahko BiH privošči, da zaradi proceduralnih in neodgovornih politik pride v situacijo, da naredi precedens na področju izpolnjevanja mednarodno prevzetih obveznosti? Upamo, da pristojni ne bodo dovolili takšne blamaže na mednarodni ravni.          

Vprašanje delovanja državnega varnostnega sektorja in vsega, kar ta predstavlja, ne sme biti v nobenem primeru zanemarjeno, še posebej pa izvajanje parlamentarnega nadzora nad njegovim delom. V tem kontekstu predlagamo, da v prihodnje sprejemalci odločitev v BiH najdejo zakonsko rešitev, ki bo določila načela parlamentarnega nadzora in nadzora nad akterji varnosti ter vzpostavila prakso večje odgovornosti in preglednosti tega sektorja, da bi presegli obstoječe nedoslednosti na tem področju. Zato pričakujemo, da bodo opažanja Centra za varnostne študije v čim krajšem obdobju spodbudila intenzivnejšo razpravo odgovornih parlamentarnih struktur v BiH o tem vprašanju.

O pomenu parlamentarnega nadzora in nadzora je pred mnogimi stoletji spregovoril tudi Platon, ki je v svojem kapitalnem delu "Država" postavil vprašanje: Kdo čuva čuvarje?, bi bil pa v trenutni situaciji odgovor na to vprašanje: NIHČE!