Sidranov "Vseslovenski sabor" je glas razuma, bitka za BiH je bitka proti fašizmu

Piše: Ernad Metaj

---

Živimo antibošnjaški čas, v katerem se nenehno napada njeno naravno multietnično bitje, zato je s te strani poziv akademika Abdulaha Sidrana k oblikovanju "Vseslovenskega sabora" razumljiv in nujno potreben. Pri tem Sidran kirurško natančno zazna, da politika nima kapacitete za reševanje nakopičenih bosanskohercegovskih problemov. Sidranova ideja je zbrati vrhunske intelektualce, sposobne, da se dvignejo nad posamezna etnična vprašanja, da bi v ospredje postavili obstoj BiH. Sidran je natančno navedel imena bh. intelektualcev Senadina Lavića, Esada Durakovića, Muharema Cere... ki prav tako zagovarjajo takšno stališče.

Zbiranje "Vseslovenskega sabora" ni nova ideja, že dolgo je obstajala potreba po njem, vendar se ni našel nihče, ki bi imel moč in voljo, da verbalizacijo pretvori v praktično dejanje. Pomembno je, da so se v tem trenutku za to pripravljeni združiti Srbski državljanski svet, Hrvaški narodni svet, Kongres bošnjaških intelektualcev. Za takšen podvig so pripravljeni tudi parlamentarci iz obdobja 1992–1995. Tam bi bili Srbi, Hrvati in Bošnjaki. Tam bi se zbirali vsi, ki si želijo normalno življenje, ki ga ne more biti, dokler v BiH živijo destruktivne politike. "Vseslovenski sabor" bi bil tudi močan odgovor mednarodni skupnosti, v kateri obstajajo sile, ki želijo izginotju BiH dati videz neizbežnosti.

Etnične delitve v BiH so vsiljene in aktualne politike jih ohranjajo. Napačno je vso krivdo prelagati na velikosrbski nacionalizem, ki je trenutno najbolj agresiven, z njim že leta, zdaj pa še bolj izrazito, gre z roko v roki ideologija združenega zločinskega podviga, ki temelji na ideji krvi in zemlje, ki jo izvaja HDZ. Dezintegracijski dejavnik je tudi del bošnjaške politike, ki je, kot pravi Sidran, že pred vojno z Beogradom dogovarjala teritorialno realizacijo nacionalne suverenosti! To pomeni ustvarjanje nacionalnih teritorijev, ki nikomur niso prinesli nič dobrega. Kot je nedavno dejal profesor Fakultete za politične vede Nerzuk Ćurak, si je BiH z dovoljenjem politične organizacije monoetničnih strank izkopala grob in ustavila napredek.

"Vseslovenski sabor" je nujen v boju, da obljube demokracije ne bi bile poteptane, prav tako ne evropska listina državljanskih pravic. To je zadnja obrambna linija pred prisiljevanjem BiH, da v tem delu zgodovine postane mikroreplika tretjega rajha, v katerem je "sožitje" postalo nevarna beseda. Dobro je Sidran opazil, da je sožitje v BiH postalo vzporednica fašizmu.

V BiH je še dovolj ljudi, ki ne želijo živeti fašizma. Kljub strukturi, ki zahteva notranjo delitev, se ljudje horizontalno povezujejo, živijo svoja avtentična življenja, ker se zavedajo svojih pluralnih identitet. Navadni ljudje ne dovolijo, da bi BiH umrla, oni so upanje, da je Sidran na pravi poti, oni bi lahko bili moč "Vseslovenskega sabora". V prihodnosti ne smemo dovoliti, da bi pod radarjem minile zgodbe, kot je tista iz Banjaluke, kjer Srb na poroki pozdravi prijatelja Bošnjaka, ki je bil v vojni na nasprotni strani. Čas je, da se sliši aplavz, ki ga je ta govor prejel. Zato ima Sidran prav, s tem, da je treba začeti delovati, ker sile, ki ubijajo BiH in njeno multietnično bitje, ne mirujejo.