Sidran: Ne bom odstopil od boja, dokler bom sposoben dihati

Naša resnična potreba je, da se stvari imenujejo s pravim imenom in ta boj traja še danes. Gre za nasilje, ki ga nad nami izvaja uzurpatorska klika, ki nam je ukradla PEN center. Ne gre za osebni konflikt, gre za interpretacijo naše zgodovine, je dejal Abdulah Sidran na današnji razpravi na temo „Pisatelj, književnost in književniške asociacije danes“, ki je potekala v Kamernem teatru 55, piše bh. novinska agencija Patria.

- V tem je smisel mojega boja in ne bom odstopil, dokler bom sposoben dihati na ta nos in ta usta – je dejal Sidran.

Razpravo je organiziralo Društvo pisateljev BiH na čelu z uglednim bh. književnikom Dževadom Karahasanom.

Sidran je v svojem nagovoru spomnil na agresijo na BiH iz leta 1992, ko je veliko članov takratnega Združenja književnikov odšlo na Pale. On je takrat zahteval kongres, da bi tiste, ki so odšli, izbrisali iz članstva, vendar ta ideja ni uspela.

- Za sekretarja podružnice v Sarajevu je bil imenovan Goran Simić, ki je to, kar se nam je dogajalo, namreč obleganje Sarajeva, imenoval „vandalski podvigi s hriba“. Mi ne vidimo niti približno podobnih dogodkov od leta 1992 do 1995 – je dejal Sidran, s čimer je pojasnil, zakaj je bilo potrebno novo Društvo pisateljev, in maja 1992 je organiziral sestanek v svoji hiši, na katerem se je pripravljal seznam članov, ki izpolnjujejo književne kriterije.

- Podpisana je bila Povelja, v kateri je navedeno, da se nad nami in našo deželo dogaja agresija, da pišemo v bosanskem jeziku – se spominja Sidran.

Dževad Karahasan je med razpravo dejal, da je prvotno Združenje književnikov nastalo leta 1945 v prosvetiteljskem totalitarizmu, danes pa je na sceni antiprosvetiteljski totalitarizem.

- To se poenostavljeno lahko vidi v pseudonacionalizmu (kjer se verjame, da je človek predvsem nacionalno bitje, nato pa vse ostalo) in v turbokapitalizmu, kjer se trdi, da se vse lahko zvede na finančno vrednost in kjer vlada religija potrošništva – navaja Karahasan.

Še en od govorcev na tej razpravi je bil Sead Trhulj, ki je dejal, da je bilo zbiranje pisateljev v vojni „prispevek k odporu proti vojni“.

- Čas od vojne do danes se je spremenil, izginja skupnost in razblinja se tisti zagon. Društvo pisateljev BiH se množično širi. Vsi, ki nekaj pišejo, mislijo, da morajo pripadati Društvu pisateljev. Na žalost, doživlja isto usodo kot vse kulturne institucije v BiH – je zaključil Trhulj.

Med drugim so se srečanja udeležili Ljubica Ostojić, Ivan Kordić, Goran Samardžić, ki so z občinstvom delili svoja razmišljanja o trenutnem stanju književne scene in asociacij v BiH, piše Patria.