Ali bi nekdanji obveščevalci smeli delovati v politiki BiH?

Avtor: Sead OMERAGIĆ

Po koncu vojne v BiH je minilo 22 let, država pa še vedno ni rešila svojih ključnih obveščevalnih dilem. Od vojne naprej se naše vojaške oblasti (imenujmo jih tako) še naprej obtožujejo. Pred kratkim je general Armade BiH Mustafa Polutak opozoril: »Odmaknite se od Radonciceve politike, nenehno napada BiH.«

Na izjavo Polutaka se je javno odzval eden od vojaških veteranov BiH, Zaim Backović Zagi.

Spomnil se je časov, ko je kot rezervni častnik artilerijskega polka v Kiseljaku poskušal pridobiti generala Polutaka na svojo stran in ga spodbuditi, naj del orožja te enote preusmeri braniteljem BiH. Polutak se je močno odzval na Backovićev predlog in mu zagrozil z aretacijo. Backović se je spomnil, da je Polutak »hodil po objektih logističnega centra RBiH v Visokem, medtem ko sta on in njegova družina stradala v obleganem Sarajevu«. Backović je tudi izjavil, da je Polutak na začetku vojne pehotno orožje iz vojašnic v Kiseljaku predal HVO, medtem ko je artilerijo dostavil Srbom v Lukavico. 

Ni dvoma, da so mnogi častniki živeli v strahu in uravnotežili svojo zvestobo državi. Mnogi so se odločili, da ne bodo živeli usode svojega ljudstva. Obstajajo sumi o trajnih »dvojnih agentih« med nekdanjimi častniki.

Polutak se je odpovedal svojemu političnemu položaju, ki se je sam po sebi zdel problematičen. Mnenje smo iskali pri Backoviću, vendar se na naše klice ni odzval. Poklicali smo ga, ker smo menili, da bi bilo prepričljivo, če bi omenil vodjo svoje politične stranke Seferja Halilovića in njegovo znanje o pogrešanem zlatu iz sefa poveljstva Armade RBiH, ki je vključeval dragoceno zlato broško Backovićeve babice, ki jo je njegova družina podarila Armadi BiH. Vprašanje ukradenega zlata je obravnavano v knjigi Fikreta Muslimovića »Lažnivci in morilci«.

Halilović je bil artilerijski častnik, kot Polutak, nato pa se je nekaj let pred vojno preselil v protiobveščevalno službo JLA. Njegov najboljši mož, Petar Simović, prav tako obveščevalec JLA, mu je dal kodno ime – »Boris«.

Ne glede na njegov zgodnji odhod iz JLA obstaja veliko obremenjujočih dejstev v zvezi z njegovim odhodom. Eno od Halilovićevih poročil KOS-u (protiobveščevalni službi JLA) je datirano 9. septembra 1991. V eni od svojih izpovedi varnostni službi Armade RBiH je izjavil, da je vlogo za odstop oddal 13. septembra. Torej, 4 dni po podrobnem poročilu o gibanju hrvaških čet v Đakovu, Halilović zahteva izstop iz JLA.

Šele po dolgem in intenzivnem času konfliktov z uporniškimi enotami v Sarajevu je leta 1993 predal svojo nekdanjo obveščevalno mrežo. Preveč je častnikov, ki svojim obveščevalnim institucijam BiH nikoli niso pojasnili svojih odnosov v sistemu JLA. Vsi pripadniki JLA so to morali storiti, ne glede na vojaški poklic, še posebej tisti iz KOS-a. Takrat se lahko protiobveščevalne častnike obravnava kot sodne priče, kot take pa jim je prepovedan stik s »obtoženimi«, torej s člani njihove nekdanje mreže.

Prav zaradi tega primanjkljaja v sistemu se BiH boji svojih državljanov, ki so delali za obveščevalno službo. Vendar pa v Srbiji in na Hrvaškem ni tako, saj so takšne osebe odločno izključili iz javnega in političnega življenja tako, da so jih poslali v pokoj. Priročniki najmočnejših evropskih obveščevalnih agencij pravijo, da državljani iščejo javnost, prek katere lahko delujejo – naravno.

Vprašanje lustracije pri naših obveščevalnih častnikih nikoli ni bilo obravnavano, kot je bilo obravnavano v zvezi s člani tajnih policijskih služb nekdanje Jugoslavije. Le v Bosni in Hercegovini, od vseh nekdanjih republik Jugoslavije, lahko nekdanji pripadniki tajne policije in obveščevalni častniki zakonito vodijo politične stranke.

Takšno stanje predstavlja resno varnostno pomanjkljivost Bosne in Hercegovine, natančneje, Bošnjakov, ki so edini narod na Balkanu brez lastne obveščevalne službe. Takšna služba bi lahko nadzorovala kaotično stanje v javnosti, ki se od prvega dne po vojni do danes uveljavlja z enako intenzivnostjo. Modernizacija varnostnega sistema bi pregnala mnoge znane in neznane protagoniste. Vsaj ne bi poslušali političnih govorov nekaterih generalov.