Šest dokazov, da genocid v Srebrenici do danes ni prenehal

V zadnjih letih, pred in med 11. julijem, Bošnjaki in njihovi politični predstavniki vse pogosteje pristajajo na razpravo o tem, ali je bil pred 19 leti v Srebrenici storjen genocid ali pa gre za masaker ali vojni zločin velikih razsežnosti.

To sramotno dejstvo poskusa relativiziranja genocida ni le posledica stalne propagande Beograda in Banje Luke. Nasprotno, je rezultat dejstva, da je bošnjaška politika že nekaj let prenehala vsiljevati drugo razpravo.

Ni nobenega spora, da se je genocid zgodil, edino o čemer se lahko razpravlja, analizira in razglablja, je, v kolikšni meri ta genocid še vedno traja.

In veliko je razlogov, ki potrjujejo, da izgon, ubijanje, poniževanje, ropanje in genocid nad Srebreničani in drugimi Bošnjaki iz Podrinja, ki so bili kot ovce za zakol stisnjeni v dve enklavi Srebrenico in Žepo, nikoli ni prenehal.

Bh. novinska agencija Patria (NAP) navaja šest dokazov, da genocid v Srebrenici še vedno ni prenehal:

1. Ugrabljanje in skrivanje posmrtnih ostankov – Potem ko so v Srebrenici ubili več kot 10.000 ljudi, so agresorji trupla ubitih zakopali v desetine množičnih grobišč. Niti 19 let po zločinu skoraj tretjina posmrtnih ostankov ni najdena. Mnogi ne bodo nikoli najdeni, izkopavanj pa je vsako leto vse manj. Na tisoče prič, vojakov in srbskega prebivalstva, ki so morali in mogli videti, kje so bila skrita trupla, še danes molči. Materam so ubili sinove, ženam može in sestram brate, nato pa so jim še ugrabili trupla, skrili posmrtne ostanke in jim odvzeli možnost za zadnji košček miru.
2. Oviranje vrnitve – Bošnjaki se v Srebrenico v zadnjih letih vračajo le v krstah. Vsakega enajstega julija po nekaj sto ali deset. Več se jih je na ta način vrnilo v to mesto, kot se jih je vrnilo v svoje obnovljene hiše in tam ostalo. Več Bošnjakov v Srebrenici „prebiva“ v Spominskem centru v Potočarih kot v Srebrenici in okoliških vaseh.
3. Politična diskriminacija – Bošnjaki v Srebrenici imajo mesto načelnika, vendar je to le izjema, ki potrjuje pravilo, da so državljani drugega reda v Republiki Srbski ter da so izpostavljeni nadaljevanju genocidne politike. V prid temu govorijo porazni statistični podatki, po katerih je v vladi bh. entitete RS, 15 ministrstev, 25 upravnih organizacij, šest uprav in Generalnem sekretariatu le 134 ali 2,66 odstotka zaposlenih Bošnjakov. V vseh občinah v bh. entiteti RS je zaposlenih 250 ali 4,7 Bošnjakov od skupno 5.264 zaposlenih. V osnovnih šolah je zaposlenih le 534 oziroma 4,57 odstotka učnega in neučnega osebja Bošnjakov od skupno 11.671 zaposlenih. V srednješolskem izobraževalnem sistemu je zaposlenih 91 Bošnjakov, kar je 1,8 odstotka od skupno 4.969 zaposlenih.
4. Zanikanje genocida in verbalno nadlegovanje – Žrtve genocida so skoraj vsakodnevno, zlasti v volilnih kampanjah, izpostavljene nadlegovanju s strani voditeljev RS, zlasti predsednika Milorada Dodika, ki zanika genocid. Dodikove laži ne morejo spremeniti preteklosti ali dejstev, vendar je njegovo zanikanje genocida utrjevanje rezultatov etničnega čiščenja, nadaljevanje politike genocida in napoved novega vala fizične odstranitve Bošnjakov.    
5. Ekonomski pogrom – Majhno število povratnikov v Srebrenico in okoliške kraje živi izjemno težko, enako kot drugi povratniki v manjšem bh. entitetu. Zaposlovanja in investicij ni, prav tako ne obnove uničenih podjetij. Eno redkih podjetij v Srebrenici, ki je dajalo upanje povratnikom za zaposlitev, „Cimos“, je v stalnih finančnih težavah. Oblasti iz Banje Luke zavestno in preračunljivo preusmerjajo naložbe na področja, ki so etnično očiščena, s čimer povratnikom onemogočajo obstanek. Prav tako povratniki nimajo nobenih pravic v RS, zato so mnogi prisiljeni živeti v FBiH, da bi imeli vsaj zdravstveno varstvo. Nedavna odločitev vlade FBIH, da lahko te pravice uveljavljajo v FBiH, je poskus popraviti to krivico.
6. Sprejemanje zakonov, ki onemogočajo ohranitev nepremičnin v lasti – Nedavno sprejetje zakona o prebivališču ter vrste predpisov o premoženju in katastru je nadaljevanje iste politike, katere cilj je fizično odstraniti Bošnjake iz Podrinja. Vlada RS sprejema predpise na tak način, da Bošnjaki, ki nimajo pogojev za vrnitev, izgubijo svoje premoženje in s tem pretrgajo vsako pravno in premoženjsko vez z domovino, iz katere so bili pregnani. Cilj takšnih predpisov je zagotoviti, da se rezultati genocida ne spremenijo, oziroma le potrdijo.