Šešeljev prihod v Srbijo bo ogrozil Nikolića in Vučića

Začasna izpustitev haaškega obtoženca za vojne zločine, ki so se zgodili na območju nekdanje Jugoslavije v 90. letih, Vojislava Šešelja, ne more v veliki meri ogroziti procesa Srbije na poti v Evropsko unijo, ki ga je ta država začela, meni Sonja Biserko, predsednica Helsinškega odbora za človekove pravice v Srbiji.

Šešeljeva vrnitev v Srbijo, pravi Biserko v intervjuju za bosansko-hercegovinsko novinarsko agencijo Patria (NAP), lahko ogrozi le srbskega predsednika (Tomislava Nikolića) in srbskega premierja (Aleksandra Vučića).

- On še vedno najde načine, da ogrozi svoje strankarske kolege, glede na to, da pozna njuni biografiji – meni Biserko.

Predsednik Nacionalnega sveta za sodelovanje s haaškim sodiščem Rasim Ljajić je danes izjavil, da bo obtoženec za vojne zločine in vodja Srbske radikalne stranke (SRS) Vojislav Šešelj v Srbijo prispel v sredo, stroške letalske karte, da bi lahko Šešelj pripotoval v Beograd, pa bo krila srbska vlada.

Odločitev haaškega sodišča, da Šešelja izpusti na začasno prostost, je sledila potem, ko so zdravniki odkrili, da zboli za rakom. Šešelju je bila začasna izpustitev upravičena zaradi nezmožnosti ustreznega zdravljenja v priporu. Njegova vrnitev v Srbijo, po 12 letih preživetih v haaškem priporu, je tamkajšnjo javnost razburkala.

DVE VRSTI REAKCIJ V SRBIJI

- Obstajata dve vrsti reakcij (v Srbiji na prihod Šešelja). Ena prihaja od raznih predstavnikov oblasti, in sicer, da gre za destabilizacijo te vlade. Druga reakcija je, da je to (haško sodišče) protisrbsko sodišče in da so Šešelja neupravičeno zadrževali tam, vendar se nihče ni ozrl na to, zakaj je bil Šešelj obtožen, in nihče se ni ozrl na njegovo delovanje med vojnami na območju nekdanje Jugoslavije – pojasnjuje Biserko.

Ona pravzaprav meni, da ko se vse reakcije na vrnitev Šešelja v Srbijo vtehtajo, se lahko zaključi, da se je vse v zvezi s dogajanji iz 90. let v Srbiji normaliziralo, glede na to, da so Šešeljevi najbližji sodelavci zdaj na oblasti v Srbiji, medtem ko haaško sodišče med srbskimi državljani že dolgo ni več predmet zanimanja.

ŽALOSTNO JE, DA IZ ŠEŠELJEVEGA BORAVKA V HAGU NI MOČ IZLUŠČITI MORALNEGA SPOROČILA 

- Niti haaško sodišče, ki je Šešelja toliko let zadrževalo v priporu, ni bilo zmožno sprejeti sodbe, ki bi bila relevantna za to, kar je storil, ne le v Srbiji in na Hrvaškem, temveč tudi v sami Srbiji. Poleg tega sodišče ni bilo zmožno popraviti napak, ki jih je Šešelj razgalil med sojenjem, saj vemo, da je bil med sojenjem usmerjen v oviranje sodišča, v žaljenje – pravi Biserko.

Na koncu zaključi, da je žalostno to, da iz Šešeljevga bivanja na haaškem sodišču ni mogoče izluščiti nobenega moralnega sporočila, piše NAP.