Serwer: Sodba 'Kovačević' zahteva ponovno pisanje daytonske ustave, s katero se je končala vojna v Bosni

(Patria) - Ameriški profesor in strokovnjak za balkanske razmere Daniel Serwer je na svojem blogu objavil novo besedilo z naslovom "Skupinske pravice spodbujajo tiranijo".

Serwer piše, da je njegov predal za e-pošto poln. Med drugim je prejel tudi dve dolgi pismi, v katerih je glavno sporočilo, da naj Evropsko sodišče za človekove pravice potrdi svojo nedavno odločitev v zadevi "Kovačević proti BiH".

Eno pismo je v glavnem napisala bosanska diaspora, ki živi v ZDA in Evropi, pojasnjuje Serwer, poroča Patria. Drugo pa je prejel od Sveta za demokratizacijo politike (DPC).

Avtorji dobro argumentirajo svoja stališča, pravi Serwer, in sporoča, da naj jim tisti, ki skrbijo za usodo Bosne in Hercegovine, vsekakor posvetijo veliko pozornosti.

V nadaljevanju besedila vam Patria prinaša prosti prevod članka, ki ga je ugledni profesor Daniel Serwer danes objavil na svojem blogu Peacefare.net.

Za kaj gre?

Zavzel bom manj legalistično perspektivo in se poskušal izogniti omenjanju podrobnosti. Osnovno vprašanje je tisto, ki ga postavlja Timothy Snyder - "kdo pripada državi"? Toda v 21. stoletju mislim, da je bolje vprašati se "komu pripada država?"

Ameriška ustava je glede tega jasna - pripada "nam, ljudem". Ta preprosta formula ima številne posledice. Ameriška zgodovina je videla, da so se individualne pravice, ki so bile prvotno rezervirane za bogate belce, neizprosno razširile na vse ameriške državljane.

Ustava ZDA priznava skupinske pravice le ameriškim Indijancem. Na žalost je ameriška vlada večkrat počastila tiste, ki so jo kršili, kot tiste, ki so jo spoštovali.

Na Balkanu je večino ustav mogoče povzeti v enako preprosto formulo: "mi, narodi". V ustavi BiH so posebej navedeni Bošnjaki, Hrvati in Srbi. Tem skupinam daje pravice in pooblastila poleg tistih, ki so dodeljene posameznikom in drugim skupinam. Da bi po tej ustavi dobili oblast, se morate identificirati z enim od "konstitutivnih narodov".

To skoraj zagotavlja nezamenljivost z oblasti političnim strankam, ki se povezujejo z etničnimi skupinami. Neetnične stranke so v slabšem položaju. V svoji še nepravnomočni odločitvi je ESČP odločil, da ta etnonacionalistična ustava diskriminira ljudi, ki se ne identificirajo z nobeno od etničnih skupin. Zaradi tega je nesprejemljiva v državi članici Sveta Evrope. Evropska konvencija o človekovih pravicah se neposredno uporablja v Bosni in Hercegovini.

Kakšna je razlika?

To pomeni veliko razliko. Brez krepitve etničnih skupin bi imeli državljani Bosne in Hercegovine veliko več načinov za organiziranje sebe in svoje politike. Etnonacionalistični voditelji ne bi imeli več monopola nad oblastjo. Bolj konvencionalne leve in desne stranke bi lahko pridobile na teži.

Zato etnonacionalisti, njihovi rojaki v Zagrebu in Beogradu ter njihovi apologeti po svetu nasprotujejo predlagani odločitvi Evropskega sodišča za človekove pravice. Če bi se izvedla, bi jih vse razlastila. Zato se upirajo. Etnonacionalisti še vedno niso izvedli odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice iz leta 2009, ki državljanom, ki se ne poistovetijo s tremi glavnimi etničnimi skupinami, omogoča, da so izvoljeni v Predsedstvo.

Odločitev "Kovačević" je celovitejša. V bistvu zahteva ponovno pisanje daytonske ustave, s katero se je končala vojna v Bosni 1992/95. Namesto skupinskih pravic bi prevladovale individualne. Geografski ustroj države, zasnovan na vojskujočih se straneh, bi se moral spremeniti. Hrvaško-bošnjaška federacija in Republika srbska bi se lahko razpustili v korist krepitve občinske uprave.

To bi odpravilo številne nepotrebne stroške na srednjih ravneh oblasti. V mnogih občinah bi prevladovala ena ali druga etnična skupina. Toda vse občine bi morale spoštovati pravice manjšin. Na "državni" ravni bi imeli politiki možnost organiziranja preko etničnih linij. Sklicevanje na lastno etnično skupino bi seveda še vedno bilo dovoljeno. Toda dostop do oblasti ne bi bil več odvisen od etnične identitete.

Bosanci se morajo odločiti

Kako naj predelajo svojo ustavo, je stvar državljanov Bosne. Vendar jim ne želim nič manj kot sebi. Ne bi zamenjal svojih individualnih pravic v ZDA za kakršno koli obliko skupinskih pravic. Ker se lahko zanesem na sodišča, da bodo uveljavila moje osebne pravice. Nič manj ne želim niti Bosancem: vladavino prava, ki zagotavlja uresničevanje individualnih pravic. Oblast bi morala izhajati iz izbire posameznikov, organiziranih, kot želijo. Siljenje ljudi v etnični kalup ni svoboda. Skupinske pravice spodbujajo tiranijo.